Čeprav se težave obetajo vsem, pa bodo, kot že ugotavlja tudi zdravstvena politika, manjše bolnišnice v bistveno težjem položaju od velikih. V nekaterih od njih je zdravnikov že zdaj premalo, da bi lahko programe izpolnili z lastnimi zaposlenimi, z umikom pa se bo to pomanjkanje le še zaostrilo. Hkrati si zaradi tega ne morejo "privoščiti" vseh organizacijskih sprememb, s katerimi se na umik soglasij pripravljajo velike bolnišnice, na primer dela v turnusu.

Na Ptuju konec nekaterih operacij?

Takšne težave pestijo tudi ptujsko splošno bolnišnico. "Molim, da bi sindikat Fides in ministrstvo za zdravje uspela doseči zadovoljiv kompromis. Če ga ne bo, bo pri nas odpadlo kar nekaj programov dela," opozarja Robert Čeh, njen direktor. Kot pravi, je za manjše bolnišnice delo v turnusu nepredstavljivo, saj že zdaj delujejo z minimalnim zdravniškim kadrom. Za "normalno" delovanje ptujske bolnišnice bi potrebovali vsaj 60 zdravnikov, zaposlenih pa jih imajo samo 35. "Na vseh oddelkih nam primanjkuje ljudi," poudarja Čeh. Če dogovora ne bo, zdravje urgentnih bolnikov ne bo ogroženo. "Urgentne službe se bodo ustrezno organizirale, saj že imam soglasja zdravnikov, da bodo zagotovili 24-urno zasedenost," pravi Čeh. O podaljšanju čakalnih dob pa je po njegovem za zdaj nemogoče govoriti: "Če ne bo dogovora, nekaterih operacij preprosto ne bomo mogli več izvajati, ker ne bomo imeli na voljo kadra. V državi se bodo morali odgovorni sprijazniti z dejstvom, da je pri nas nekaj zdravniških profilov, ki so nadpovprečno zasedeni. Premalo imamo anesteziologov in radiologov. S specializanti še nekaj časa ne bomo mogli odpraviti težav, uvoz ustreznih zdravnikov pa je iluzoren."

V izolski splošni bolnišnici bodo najbolj prizadeti manjši oddelki, kot je pediatrija, kjer je zdravnikov malo, ugotavlja v. d. strokovne direktorice mag. Edvina Gregorič. Poskušali se bodo dogovoriti s pediatri, ki imajo koncesijo v obalno-kraški regiji in so prav tako zadolženi za organizacijo urgentne pediatrične službe. Če se bodo ti koncesionarji, pa tudi specializanti za to regijo, vključili v urgentno službo, bi lahko pediatrija še naprej delovala, a v okrnjenem obsegu, predvideva Gregoričeva. Na kirurškem oddelku bi po umiku soglasij operativni program pri nenujnih posegih, kot so operacije žolčnika, kil in ven, zmanjšali za približno tretjino. Tudi delo v redni kirurški ambulanti bi morali zmanjšati za petino, ugotavlja Gregoričeva. Na ginekološko-porodniškem oddelku se bo operativni program zmanjšal za 30 do 50 odstotkov, dela v ginekološkem dispanzerju sploh ne bodo mogli zagotavljati, delo v popoldanskih ambulantah pa bodo preusmerili v dopoldanske ure. "Za nemoteno opravljanje programa bi v Splošni bolnišnici Izola potrebovali dodatne specialiste v vseh dejavnostih, kjer je treba zagotavljati dežurno službo. SB Izola pa spada med bolnišnice, ki nimajo veliko dežurnih mest. Zmanjšali bi jih lahko le ob urejenem urgentnem centru, kjer bi v delo vključevali tudi nujno medicinsko pomoč, ki deluje na primernem nivoju," je poudarila Gregoričeva.

Po črnem scenariju zmanjšanje programov za polovico

V splošni bolnišnici dr. Franca Derganca v Šempetru pri Gorici imajo 121 zdravnikov, od katerih jih kar 18 jih kroži po drugih ustanovah. Preklice soglasja je podpisalo 87 zdravnikov. Po besedah direktorja bolnišnice Silvana Sakside soglasja niso preklicali le tisti, ki že doslej niso dežurali, in tisti, ki so delali v pripravljenosti. "Če se bo uresničil črn scenarij, bo prišlo do od 40 do 50 odstotkov izpada rednega programa, 24-urna zdravstvena oskrba pa bo potekala nemoteno. Poseben poudarek bomo dali onkološkim bolnikom, otrokom in nosečnicam. Organizirali bomo konzilij, ki bo vsak dan pregledoval sezname pacientov za diagnostične preglede in odločal o vrstnem redu. Pogovarjali smo se tudi s koncesionarji v regiji, vendar niso bili pripravljeni sodelovati pri 24-urni zdravstveni oskrbi, z izjemo nekaterih upokojenih zdravnikov za dežuranje na pediatriji," je zaskrbljen  Saksida.

Strokovni direktor bolnišnice Igor Pavlin dodaja, da se bo najslabše godilo manjšim oddelkom, kjer imajo že zdaj podhranjeno kadrovsko zasedbo. Število operativnih na interni kirurgiji bo manjše za 43 odstotkov, že zdaj ljudi primanjkuje tudi na radiologiji, zastoje pa pričakujejo tudi pri diagnostiki. "Prihodnji teden bomo pacientom poslali obvestila, da zamikamo vse preglede.

Vodstvo bolnišnice prevzema odgovornost za urgenco, da ne bi prihajalo do napak. Sicer pa so glavni krivec za nastali položaj pogajalske skupine, ki so padle na izpitu," je prepričan Pavlin. K temu dodaja, da večina zdravnikov ne odstopa od stališč njihovega sindikata Fides in da bo treba, če se stvari ne bodo uredile, manjše oddelke združevati.