Minister za lokalno samoupravo Henrik Gjerkeš je ob današnjem drugem branju novele zakona o glavnem mestu zavrnil očitke opozicijskih poslancev, da je novela v neskladju z ustavo. Zagotovil je, da se je vlada pri pripravi predloga v celoti oprla na odločbo ustavnega sodišča. Novela po njegovih tudi ne posega na področje financiranja in izvrševanja nalog lokalne samouprave. Pojasnil je, da zakon ureja medsebojne odnose med glavnim mestom in državo.

Miro Petek (SDS) je sicer ocenil, da se z novelo o glavnem mestu "suspendira enakost pred zakonom", saj občine ne bodo več enakopravne. Ljubljana nastopa kot nekakšna žrtev, ocenjuje Petek in pravi, da sploh ni nujno, da je Ljubljana glavno mesto Slovenije. "Zakaj ni to Maribor, če je zaradi statusa glavnega mesta Ljubljana tako obremenjena in uboga," se je vprašal poslanec SDS.

Jankovič ima že zdaj v državi poseben položaj, pa pravi Černač. Po njegovem prepričanju te rešitve postavljajo vse ostale občine v neenakopraven položaj. Poleg tega se ne ve, koliko bo ta dogovor državo stal, je še opozoril. Da novela postavlja občine v neenak položaj, se je strinjal tudi Bogdan Barovič (SNS). Ocenil je, da je novela pravzaprav "interventni zakon za rešitev mesta Ljubljana".

Po prepričanju Zmaga Jelinčiča (SNS) je zakon pripravljen tako, da se bo lahko z medsebojnim dogovorom med ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem in premierom Borutom Pahorjem počelo, kar koli se bo hotelo. "Gre za kartelni dogovor dveh, ki hočeta obvladati glavno mesto. Vlada deluje na škodo slovenskih občin," je ocenil prvak SNS.

Poslanec SD Anton Kampuš pa je izpostavil, da "se glavno mesto imenuje Ljubljana in ne Zoran Jankovič". Prepričan je, da ostale občine s tem zakonom ne bodo prikrajšane in njihova sredstva s tem ne bodo zmanjšana. Da zakon nikomur ničesar ne jemlje, je prepričan tudi Kampušev strankarski kolega Miran Potrč.

V SLS se zavedajo pomena Ljubljane kot prestolnice, a problem financiranja bi morali rešiti kompleksno in pregledno, je menil Janez Ribič. To bi po njegovem mnenju lahko rešili z regionalizacijo, ne pa s sprejemanjem parcialnih zakonov za posamezne dele države. Sprejeti je treba zakonodajo o regijah, v njej pa urediti tudi status glavnega mesta, je prepričan.

Če nekdo ni zadovoljen ali ni uspel uveljaviti svojih stališč, to še ne more biti razlog, da se k vsem členom, razen k naslovu, vložijo dopolnila, ki jih preprosto črtajo, pa je dopolnila SDS komentiral Anton Anderlič (LDS). "Zakon smo imeli že prej, če bi prejšnja vlada imela voljo ga izvajati, bi ga že lahko," je še menil.

Poslanec DeSUS Matjaž Zanoškar je v predstavitvi stališča poslanske skupine dejal, da smatrajo, da je ureditev v predlogu novele prava in zanesljivo zagotavlja transparentnost trošenja javnih sredstev. "Vemo, da ima glavno mesto dodatne obveznosti, ki jih je treba zagotoviti. Kot župan druge mestne občine nimam nobene bojazni, da bi to kako poseglo v financiranje drugih občin," je dejal.

Zalokar Oražmova je napovedala, da nobenega od dopolnil SDS v poslanski skupini Zares ne bodo podprli. Prepričana je, da ne gre za privilegiranje ene občine v primerjavi z drugimi. "Razumeti je, kot da glavnega mesta sploh ne potrebujemo in da si Ljubljane sploh ne želimo," je menila.

Novela zakona o glavnem mestu Mestni občini Ljubljana določa dodaten, višjim stroškom sorazmeren vir financiranja. Vlada z novelo predlaga dve ključni spremembi. Predlog omogoča sofinanciranje z dogovorom opredeljenih razvojnih programov mestne občine iz državnega proračuna neposredno s pogodbo z vlado, torej ne z javnim razpisom. Druga sprememba pa je zagotovitev trajnega vira financiranja nalog in programov, s katerimi v okviru svojih pristojnosti zagotavlja širši javni interes. To je v višini 0,73 odstotka dohodnine, vplačane v predpreteklem letu. V letu 2010, ko bo zakon začel veljati, bo to znašalo 15,9 milijona evrov.

Poslanci bodo glasovanje o dopolnilih opravili danes v okviru glasovanj.