V družbi, ki jo vodi Tomislav Nemec, so nam včeraj potrdili, da "kot eno od možnosti za razširitev prodajne mreže preučujejo tudi možnost uvedbe vinjetomatov na mejnih prehodih". "V ta namen sta trenutno v pripravi investicijski program in projektna dokumentacija, ki bosta opredelila potrebne aktivnosti, pogoje in preučitev ekonomske upravičenosti za vzpostavitev prodaje vinjet na vinjetomatih," so nam pojasnili na Darsu. Na vprašanje, ali bodo po morebitni uvedbi vinjetomatov ukinili druga prodajna mesta za vinjete, pa so odgovorili, da naj bi vinjetomati stali le na mejnih prehodih.
Poleg dejstva, da so vinjete tudi v načrtih sedanje vlade zgolj prehodna oblika cestninjenja, velja pri Darsovih razmišljanjih o vinjetomatih opozoriti še na eno pomembno podrobnost - testni model za omenjeno napravo je izdelalo podjetje Logina, ki je za to od Darsa prejelo skoraj 9000 evrov.
Gre za visokotehnološko podjetje, ki je pred dvema letoma sodelovalo v vladnem pilotskem projektu elektronskega cestninjenja, ima pa tudi močne kapitalske in politične povezave. V začetku leta 2007 je 43-odstotni delež v Logini, ki je kmalu zatem izrazila interes za sodelovanja na nikoli objavljenem vladnem razpisu za elektronsko cestninjenje, kupil Istrabenz Igorja Bavčarja. Lani pa je lastnik še dodatnih 18 odstotkov Logine presenetljivo postalo podjetje Verpex, ki je v lasti Petra Verbiča, domžalskega svetnika SDS in domnevno tesnega prijatelja tedanjega predsednika vlade Janeza Janše.
Ali je torej Dars po časovnem zamiku uvedbe nove oblike cestninjenja Logini z vinjetomati vendarle našel "nadomestni" posel? Na Darsu pojasnjujejo, da bo končna odločitev o uvedbi vinjetomatov sprejeta predvidoma v dveh mesecih. Če bi Dars hipotetično po en vinjetomat postavil na vsakega od 147 sedanjih in nekdanjih mejnih prehodov s sosednjimi državami, bi Logina - sodeč po ceni testnega modela - s poslom iztržila več kot 1,3 milijona evrov, kar je skoraj enako vsoti prihodkov družbe v letu 2007.
primoz.cirman@dnevnik.si
