Kot je v pisni poslanski pobudi pojasnil Jelinčič, ki je tudi vodja poslanske skupine SNS, ministrico Kresalovo "v izogib nadaljnjih dvomov in ugibanj o dejanski upravičenosti ureditve statusa t.i. izbrisanim za nazaj" poziva, da njihovi poslanski skupini posreduje vse podatke, "ki upravičujejo neurejen status t.i. izbrisanim" in na podlagi katerih je MNZ prišel do v torek objavljenih podatkov o številu izbrisanih.
"Od tega bodo namreč odvisne vse nadaljnje aktivnosti poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke," dodaja Jelinčič.
Po Jelinčičevih besedah še najbolj "bode v oči" podatek o številu mladoletnih izbrisanih oseb. "Kakorkoli obrnemo navedeno število 5630, je povsem nemogoče, da se je v tistem letu t.i. izbrisanim staršem rodilo tolikšno število otrok," poudarja prvak SNS. Spominja, da otrokom, rojenim po 26. 2. 1992, v skladu z zakonom pripada slovensko državljanstvo. Zato ocenjuje, da je edina možna razlaga za tolikšno število mladoletnih izbrisanih oseb ta, da so se ti otroci rodili pozneje, njihovi starši pa so zanje zavrnili slovensko državljanstvo.
Državni sekretar na MNZ Goran Klemenčič je v torek povedal, da je bilo v Sloveniji 25.671 oseb, ki jim je 26. 2. 1992 v Sloveniji prenehala prijava stalnega bivališča zaradi uveljavitve 81. člena zakona o tujcih. Kot je pojasnil, je od tega danes živih 24.369 oseb, med njimi še 17.056 tujcev. Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal pa je med torkovo obravnavo poročila varuhinje človekovih pravic v državnem zboru povedala, da je med 25.671 izbrisanimi 5630 mladoletnih oseb in 10.896 oseb ženskega spola.
