Kot poroča BBC, je zdravniška ekipa bolnišnice Mass General Brigham sporočila, da njihovo delo dokazuje, da se lahko živalski organi uporabljajo kot "most" oziroma začasna rešitev, dokler ne postane dostopen človeški organ.
Ledvico prašiča so presadili Timu Andrewsu, ki je za BBC povedal, da mu je presaditev dala "upanje" in ga obvarovala več mesecev dolgih obiskov bolnišnice, kjer bi moral kri čistiti z aparatom za dializo.
Presajena prašičja ledvica je sicer po nekaj mesecih odpovedala in so jo morali odstraniti, zato je Andrews pred najdbo darovalca potreboval krajše obdobje dialize. Kljub vsemu pa je v njegovem telesu delovala rekordnih 271 dni.
Dolge čakalne dobe
Zdravniki in znanstveniki po vsem svetu pospešeno proučujejo ksenotransplantacijo – uporabo organov drugih vrst – ker primanjkuje človeških organov za presaditve.
V ZDA na ledvico čaka približno 100.000 ljudi, medtem ko vsako leto opravijo le 25.000 presaditev. Več kot 7000 ljudi je na seznamu za presaditev ledvice tudi v Združenem kraljestvu.
V Sloveniji na presaditev katerega koli organa hkrati čaka okoli 240 bolnikov, pri čemer pretežni del tega seznama predstavljajo prav bolniki, ki potrebujejo presaditev ledvice. Ker je Slovenija vključena v mednarodno organizacijo Eurotransplant, se uvrstitev in iskanje ustreznega organa izvajata v širšem evropskem prostoru, povprečna čakalna doba za ledvico v Sloveniji pa se trenutno giblje okoli 240 dni.
Andrews je vedel, da bi lahko trajalo sedem let, preden bi prišel na vrh čakalnega seznama, ljudje pa na dializi v povprečju preživijo le pet let. Zato je zamisel zdravnikov o presaditvi prašičjega organa opisal kot "upanje" in "luč na koncu predora".
Idealne živali
Prašiči veljajo za idealne živali za ksenotransplantacijo. Njihovi organi so približno prave velikosti, hkrati pa imajo ljudje dolgoletne izkušnje z njihovo rejo.
Vendar pa ne moreš preprosto oditi na kmetijo, vzeti ledvice prašiču in jo vsaditi človeku. Človeško telo bi takoj prepoznalo organ kot nekaj tujega in sprožilo uničujoč imunski napad, ki bi ledvico uničil. V nekaj minutah bi postala črna, v vsaki celici bi nastale luknjice, organ pa bi se od znotraj napolnil s strdki.
BBC navaja, da so raziskovalci vzgojili pritlikave prašiče pasme Yucatan, ki so šli skozi 69 genomskih prilagoditev, s katerimi so njihove organe "počlovečili". Te prilagoditve odstranijo tiste značilnosti prašičjih celic, ki jih naš imunski sistem opazi in napade, ter dodajo človeško DNK, ki deluje kot kamuflažna mreža in pomaga skriti prašičje tkivo pred imunskim odzivom. Dodatne spremembe onemogočajo viruse, ki se skrivajo v prašičji DNK, s čimer preprečujejo okužbe.
