Matjaž KranjecFoto: Jaka Gasar
"Star sem 38 let, poln energije, po poklicu sem šofer. Zdaj sem že skorajda pol leta brez dela, brez zaslužka. Samo delal bi rad, da bi preživljal svojo družino, nič drugega. Pa ni službe, ni rednega dela. Vseskozi iščem zaposlitev. Pa najdem delodajalca za dva, tri dni, vzamejo me na pokušino, kot pravijo, potem pa rečejo, da me ne potrebujejo ali da me bodo poklicali, a ni nič od tega. In ne plačajo nič, niti malenkosti. Dostikrat se mi je že to pripetilo, zadnje čase sem šel v štiri taka podjetja. Pa nisem edini, koliko je takih, ki jih na lahek način pretentajo. Komu naj se potem pritožiš, kdo ti bo pomagal? Nihče."
Tako začne svojo zgodbo Dragan Leburič, ko sedimo v njihovem malem stanovanju, najemniškem, sredi ljubljanskega Štepanjskega naselja. Vsega skupaj šestindvajset kvadratov. Za tri, ki zdaj živijo v njem. Majhna kuhinja, komajda vredna tega imena in nekoliko večji bivalni prostor, kjer je miza, trije stoli, dve postelji, majhna kopalnica. In to je vse. Pa za zdaj še gre, pravijo Leburičevi, ko so samo trije, kako bo, ko se jim bo kar kmalu pridružil še četrti član, pa ne vedo povedati. Ne zaradi majhnosti prostorov, predvsem zaradi revščine in pomanjkanja, v katerem so se znašli zlasti zadnjega pol leta.
Preživetje je pravi čudež
"Dragan je brez dela, jaz sem sicer zaposlena v kemični čistilnici v Šiški, a sem zdaj zaradi rizične nosečnosti na bolniški, potem pa grem na porodniško. Tako zdaj dobim 350 evrov na mesec, Dragan ne dobi nič več od zavoda, zraven še 97 evrov otroških doklad za osemletnega sina Dejana. In to je vse. Za najemnino in za druge stroške v stanovanju plačamo okoli štiristo evrov, še nekaj več. In tako nam za življenje ostane trideset evrov, en cel evro na dan," pojasnjuje nekaj let mlajša Branislava, ki se ji na obrazu bere utrujenost, živčnost, neke vrste obup, brezperspektivnost.
Tako se kot čudodelniki prebijajo skozi življenje. "S tem denarjem se živeti ne da, evro na dan je tudi za čudeže premalo. Zdaj kakšen mesec ne plačamo položnic, samo najemnino, potem si sposodim nekaj denarja od prijateljev in znancev, morda od tete. Da preživimo. In to bo treba vračati, ko bo, če bo kaj dela. Pa saj potem bi bilo bolje, še vedno upam, da se bo tudi zame kaj našlo, še posebno ker delam dokvalifikacije," razlaga Dragan.
Čedalje več napetosti
"Denar, kolikor ga sploh je, porabimo za nekaj malega hrane, večino je dobimo od Rdečega križa ali Karitasa, a samo od makaronov in moke in takih stvari se tudi ne da preživeti. Posebno otrok ne more samo s tem. Oblačila dobimo, nosijo stare stvari, že dolga leta. Za nove ni denarja. Potem je tu še Dejanova šola. Fant je priden, razume naše težave, a tudi nanj vse skupaj močno vpliva. Zadnjič nas je v šolo poklicala njegova razredničarka, je rekla, da se je močno spremenil, da se je zaprl sam vase, da je postal odsoten. Na srečo smo stvari za šolo jeseni še uspeli nekako nabaviti, kako bo prihodnjo jesen, tega pa ne vemo, si niti ne upamo pomisliti," pripoveduje Dragan.
In priznata, da vse to pomanjkanje in ves brezup delujeta tudi nanju. "Napetost se povečuje, slaba volja, prepiri se kar vrstijo. Pa jih prej ni bilo, a kako naj greš mirno mimo vsega, ko pa ne veš, ali boš jutri sploh še lahko živel. Fantu ne moreva ničesar privoščiti. Ima le vrt spodaj in bližnje igrišče, kjer s prijatelji zbija nogomet. In hodi na treninge juda. Veste, bojim se, kako bo z nosečnostjo, ki je že tako ali tako rizična. Zdaj sem v osmem mesecu in vsa ta nervoza za moje stanje ni dobra," pojasni Branislava, ki živčne razrvanosti ne more skriti. Pogosto se umakne v kopalnico obrisat objokane oči.
Treba je vzdržati
Kako naprej, tega ne vedo. Ljubljana je njihovo mesto, čeprav izvirajo iz Bosne. "Triintrideset let sem že tu, od malih nog, Branislava je tu devet let. Dejan je rojen v Ljubljani, kam naj gremo. In kako naj živimo. Saj če bo enkrat delo, če bo služba, če bo zaslužek, se bomo nekako postavili na noge, zdaj pa…" Draganu zamre pripoved.
Dejan posluša vse skupaj. Zgodbo pri svojih osmih letih že dodobra pozna. Pozna težko življenje, preveč. Težko mu je, vidi se. "Dejan… Dejan je na srečo zdrav fant, a ne more imeti takega otroštva kot drugi, ne zmoremo mu ga zagotoviti. Zadnjič je bil z zvezo prijateljev mladine na izletu v Postojnski jami. Srečen je bil, domov je prišel poln vtisov. Drugega nima. Ni počitnic, ni zabave, samo tole stanovanje, ta soteska in igrišče pred šolo. Drugega ni. Privoščimo si nič, vsaj ta hip. Edina rešitev je, da dobim službo. A do tja je, kot se zdaj zdi, dolga pot. Do tja pa je treba preživeti, vsaj osnovno."
Zdaj pa je čas, da naredimo tudi našo redno mesečno inventuro. Na dan 29. februar 2012 je skupno stanje na računu Iskrice 39.767,07 evra. Februarja 2012 je 111 darovalcev zbralo 3831,29 evra pomoči. V februarju smo Iskričinim družinam za pomoč nakazali 4088,40 evra.
In kako so darovali posamezni bralci. Štiri evre je podarila Barbara iz Kranja, po pet evrov pa Andrej Bratuša z Bleda, Brigita Stare iz Maribora, Breda Jezeršek, ki ni navedla kraja bivanja, ter Miroslav Mramor iz Velikih Lašč. Po 10 evrov so Iskrici namenili Jožefa Heber iz Dravograda, Nevenka Zrnec iz Grosupljega, Alojzija Peršič iz Hrastnika, Franc Maček z Iga, Tatjana Kos iz Kamnika, Franc Fajfar iz Kisovca, Štefanija Kenda iz Kranja, dvakrat Irena Vozelj iz Krškega, Edvin Hočevar iz Šentvida pri Ljubljani, Renata Kutnjak iz Mavčič, Verica Mesesnel iz Medvod, Boris Jazbec iz Nove Gorice, Dušanka Hočevar iz Novega mesta, Marija Kozelj iz Portoroža, R. D. iz Trbovelj, Marinka Šešet z Vrhnike ter Petra Redenšek iz Zagorja.
14,60 evra je podaril Dominvest, d.o.o., z Jesenic, po 15 evrov pa Olga Črmelj iz Gorenje vasi, dvakrat Roža in Franci Grah z Jesenic, Julijana Kuhar iz Ljubljane, Marta Pavlin iz Mirna, Anton Črnugelj iz Postojne, Robert Kozel s Ptuja, Vesna Piršič z Roba, Elfrida Gojevič iz Velenja ter Milena Krašovec Pečavar z Vrhnike. 16,69 evra je prispeval Ferdinand Blaznik iz Dravograda, po 20 evrov pa Janja Sinkovič z Bleda, Maja Mihelj iz Branika, Erna Osojnik iz Črne, Franc Korošec iz Domžal, Ciril Bačer iz Dupelj, Ohra Jože Križaj, s.p., z Golnika, Tatjana Razpotnik iz Izlak, Jožica Skanc iz Kranja, Mija Baš iz Litije, Martina Pibernik iz Šentvida pri Ljubljani, Jelka Anžin iz Ljubljane, Štefka Dejak iz Ljubljane, Lilijana Marolt iz Ljubljane, Milica Antonija Krebelj iz Ljubljane, Marta Novak iz Ljutomera, Ana Čepon iz Logatca, Marija Jakša iz Lukovice, Jožef Petek iz Maribora, Vida Zver iz Murske Sobote, Vida Ravnohrib iz Otočca, Ana Konečnik iz Petrovč, Jožef Jazbec iz Sevnice, Niko Kondič iz Škofje Loke ter Božo Kern iz Trbovelj.
Po 25 evrov so podarili Janez Orehek iz Domžal, Liza Pokorn iz Izlak, Marija Plevnik iz Kamne Gorice, Vida Mulej iz Lesc, Maram, d.o.o., iz Ljubljane, član skupine Vila Bravum v spomin na Milana Briclja, Internorm okna, d.o.o., iz Ljubljane, Barbara Kranjec iz Ljubljane, N. N. iz Mozirja ter Marjana Predikaka iz Slovenj Gradca. Po 30 evrov so dodali Boris Lah iz Dutovelj, Jožica in Avgust Ilič iz Ljubljane, Iva Škafar iz Nove Gorice, Marija Pavlovič iz Pivke, Doroteja Janc iz Radovljice, Marija Koruza iz Šempetra pri Gorici ter Ana Hostnik iz Škofje Loke.
31 evrov je prispevala Irena Eržen, Ljubljana, po 35 Roman Marčun, s.p., iz Domžal ter N. N. z Gorenjskega. Po 40 evrov so dodali Rozinka Božena Perko iz Kranja, Martin Kuralt iz Kranja, Ana Marija Muster iz Ljubljane, Ksenja Klepec Simenc iz Ljubljane, Anton Korošec iz Ljubljane, Matej Vozel iz Višnje Gore ter Franc Ciperle iz Žabnice. 45 evrov je podaril Franc Rojnik iz Laškega, po 50 evrov pa Ana Bešter iz Domžal, Oznaka, d.o.o., iz Domžal, Katka Marcius iz Izole, N. N. iz Kopra, Marjan Godec iz Kranja, Anita Žmahar iz Ljubljane, Peter Kotar iz Ljubljane, Ana Kordež iz Prevalj, družina Belej Kovačič iz Rimskih Toplic, F. S. iz Sevnice, Ljubica Tavčar iz Sežane, Miha Egart iz Šenčurja, Marija Lajkovič iz Trbovelj v spomin na pokojnega Stojana Baloha ter Branko Balantič iz Žirov.
Po 100 evrov so podarili Silva Adlešič iz Adlešičev, Bogomir Žagar, s.p., iz Prebolda ter Tomaž Nagode iz Smlednika. 1000 evrov pa je Iskrici podaril Vinko Šuštaršič iz Augsburga.
In kako so naši bralci darovali posameznim družinam. Družini Bukurov je 10 evrov podarila Vida Dorčec iz Kranjske Gore, 10 evrov tudi Aristid estetika, s.p., iz Medvod, 15 evrov I. B. iz Celja, 20 pa Rozika Rošker iz Radelj ob Dravi. Družini Čutič sta po 20 evrov podarili Jožica Skok iz Idrije ter Ljudmila Marija Kečur iz Šmarij pri Jelšah. Družini Fric iz Slovenske Bistrice pa je 10 evrov namenila Aristid estetika, s.p., iz Medvod.
