Avgust 2022: Premier Robert Golob kmetom obljubi, da jim bodo poskušali državno pomoč zaradi škode po suši izplačati do konca leta 2022, in ne šele čez leto dni, kot je bila praksa preteklih vlad, ker »smo mi boljši«. Izplačala jim jo je, kot vse vlade poprej, čez leto dni.
September 2023: Ker so cene hrane podivjale, se je Golobova vlada lotila njihovega popisovanja v trgovinah. Januarja letos je spoznala, da se je s tem projektom osmešila, zato ga je najprej zamrznila in kmalu zatem tudi pokopala.
Maj 2023: Premier Robert Golob napove spremljanje cen, količin in porekla hrane. Večje kmetije, zadruge, živilska podjetja, trgovci in posredniki morajo vsak mesec sporočati podatke v zvezi s tem. »Ker nas zanima blaginja ljudi, bomo ugotovili, kdo v verigi ima neupravičene dobičke in kdo oderuške marže,« je napovedal premier. A tudi iz te njegove moke (še) ni bilo kruha, saj se je vlada tudi tega projekta lotila zaletavo in nedomišljeno.
Ljubljanska biotehniška fakulteta je opravila analizo podatkov o cenah, maržah, poreklu … hrane, zbranih med lanskim julijem in novembrom, vendar odgovora na vprašanje o oderuhih in dobičkarjih v njenem prvem in hkrati tudi zadnjem poročilu ni. Zadnjem zato, ker je od tega projekta že dvignila roke in je pogodbo s kmetijskim ministrstvom predčasno razdrla. Razlogov za to je več, tudi slabi vhodni podatki, pritiski in cenzuriranje vsebine poročila, ki naj bi si jih privoščili na ministrstvu Mateje Čalušić, in prepoved komuniciranja s komer koli v zvezi z ugotovitvami.
Agrarni ekonomist Emil Erjavec, dolgoletni profesor na biotehniški fakulteti, je junija letos v intervjuju za Dnevnikov Objektiv poudaril, da je projekt spremljanja cen, enako kot je bil popis cene košarice osnovnih živil, narejen diletantsko, zaradi nestrokovnosti in spolitiziranosti pa je bil po njegovem prepričanju mrtev že, ko so napovedali, da ga bodo delali.
Kmetijsko ministrstvo zdaj za analiziranje zbranih podatkov išče novega, najverjetneje poslušnejšega izvajalca, kot je bila biotehniška fakulteta. Ta je opozorila, da projekt omogoča le vpogled v cene kmetijskih pridelkov in hrane, ne pa tudi v strukturo in dinamiko drugih stroškov, ki sestavljajo končno ceno hrane, zato ne sme biti orodje za razčiščevanje, kdo v verigi preskrbe s hrano koga izkorišča in odira. To pa je edino, kar je zanimalo predsednika vlade, ko se je odločil za ta projekt.
Iz prve analize izhaja, da je na trgovskih policah več hrane slovenskega porekla kot na začetku verige, torej pri pridelovalcih in predelovalcih. To lahko zbuja sum zlorabe slovenskega porekla. Poleg tega zadružna zveza opozarja, da metodologija zbiranja podatkov temelji na carinskem poreklu živil, ne na poreklu osnovne surovine. Tako lahko denimo moka iz tujine, tudi če jo pri nas le zapakirajo, dobi slovensko državljanstvo.
Izzivov za tvorce vladnega projekta spremljanja cen je veliko. Če bodo hoteli, da bo učinkovit, pridobljene informacije pa pregledne in verodostojne, ga bo treba še temeljito izpopolniti. Le tako bomo dobili tržnoinformacijski sistem, ki bo zajezil izsiljevanja v verigi kot posledice nenatančnih informacij o cenah in stroških. Grožnje domnevnim dobičkarjem in zaslužkarjem, s katerimi je predsednik vlade Robert Golob pospremil na pot ta projekt, pa so le še eden iz njegove bogate zakladnice populizmov.
