Spet je zmagala demokracija in z njo seveda ljudstvo, a vremena v prihodnje bodo Kranjcem naklonjena za vse kaj drugega kot za sajenje rožic. Pa saj smo v mesecu, ki s(m)o mu rekli nekdaj gruden in je kaj malo vljuden ter malokdaj priljuden. Če ne bomo prav kmalu dočakali zime, nas bo ta - v še hujši različici - zagotovo obiskala kasneje. Sicer pa je huda zima porok za dobro letino v prihodnjem letu, narava pač potrebuje mraz, da se pripravi na novo setev in žetev. Nekdaj so decembra ljudje posedali za pečjo in greli svoja premrla telesa, danes pa "norimo" v prometnih zamaških in se potimo med "popustniško" nakupovalno mrzlico, novoletnimi sprejemi, obdarovanjem in zaključevanjem vseh mogočih nalog in računov. Kot da za tem, zdaj že skoraj starim letom ne pride spet novo. Očitno se je vsa ta zmeda prenesla tudi na vreme, saj s konecm novembra niso padli le mesečni, temveč tudi nekateri sezonski vremenski rekordi.
Sonce na razprodaji
Oglejmo si teh nekaj ocvirkov lepo po vrsti. V gorah smo imeli eno najtoplejših in najbolj sončnih jeseni, le suša ni bila huda, čeprav je bil prav zadnji mesec jesenskega meteorološkega trimesečja rekordno suh. Zgoraj smo imeli kar za okoli 40 odstotkov več sončnih ur od povprečja v letih 1971-2000, po dolinah in kotlinah pa za okoli tretjino. Pri čemer nam je prav na teh območjih novembrska megla pobrala precejšnje število ur sončnega obsevanja. Ker se naši arsovci nekoliko obotavljajo (podatkov nam ni prinesel niti včerajšnji Miklavž), smo tokrat za spremembo pogledali k najboljšemu sosedu, meteorološkemu seveda, k avstrijskim zamgovcem (ZAMG). Na Petelinjem grebenu (1712 m) nad znamenitim, letos spodaj še povsem kopnim Kitzbühlom so imeli minulo meteorološko jesen kar 690 sončnih ur. Na Kredarici pa dobrih 511 ur, pri čemer je bila novembrska bera kljub precej krajšemu svetlemu delu dneva skoraj enaka septembrski! V bližnji tirolski prestolnici Innsbrucku pa tudi zavidljivih 625 (v Ljubljani le 430, od tega novembra "celih" 41 ur). To mesto seveda nima težav z meglo, ki je povzročila, da smo imeli v dnu Ljubljanske kotline v drugih dveh dekadah novembra občutno prenizke temperature. Nasprotno pa so bile te nad toplo zaporno plastjo občutno previsoke, tudi za več kot 2,5 stopinje Celzija. Povprečna mesečna temperatura zraka na Kredarici je bila tudi novembra nad lediščem (0,3 stopinje Celzija) in za več kot 4 stopinje nad dolgoletnim povprečjem let 1971-2000.
Skromna vodna bilanca
Po najtoplejši in najbolj suhi jeseni v Alpah v zadnjem poldrugem stoletju je večina smučišč še vedno zelena. Minule dni so bili zahodno od nas le deležni nekaj snežnega pokrivala, a vse skupaj je daleč od kakšne prave zime. Toplo novembrsko vreme je tudi višje zgoraj onemogočalo delovanje snežnih topov, zato so ti na večini smučišč mirovali. Kot je znano, je njihov učinek optimalen samo ob temperaturah precej pod lediščem, če je suh zrak, pa tudi blizu ledišča. Pomanjkanje padavin vpliva čedalje bolj tudi na vodno bilanco. Njihova količina na letni ravni je daleč pod dolgoletnim povprečjem, saj jih je padlo v osrednjem delu Slovenije do konca minulega meseca za 30 odstotkov manj, na severovzhodu in severozahodu za okoli 15 odstotkov, kar 40 odstotkov manj pa na Obali in Primorskem. Če se stanje ne bo kmalu spremenilo, se lahko ob močnejših in več dni trajajočih zimskih otoplitvah, ki predramijo ozimne posevke žit, rastline že znajdejo v sušnem stresu. Svetovna meteorološka organizacija (WMO) je minuli teden že sporočila, da je zadnje desetletje najtoplejše doslej oziroma v zadnjih 150 letih, odkar natančneje spremljamo vreme. Očitno je, in bo tudi v prihodnje, iskanje vremenske "koalicije" zelo naporen in dolgotrajen proces…