Oktobrskemu babjemu poletju je že po tednu dni pošla sapa in temperature so se precej spustile, natančneje ravno toliko, da so vrednosti za prvo dekado meseca v okviru pričakovanih. Še en temperaturni sunek nas čaka v naslednjih dneh, na zahodu se bo začelo - saj veste, sprva rahle padavine, ki se bodo kasneje okrepile, proti koncu naj bi pobelilo tudi srednje dele sredogorja, že danes čez dan in popoldne. In potem, ko se tam vse skupaj malo upočasni, da bi počakalo na zavoj mrzlega zraka okoli vzhodnega obrobja Alp, se dogajanje preseli še v druge slovenske pokrajine. Zanimivo, koliko podrobnosti vpliva na to, kako močne in kje bodo padavine ter kako nizko bo snežilo. Že nekajurna zamuda ali prehitevanje lahko prinese povsem drugačno padavinsko sliko. Do začetka prihodnjega tedna se hladen zrak še ne bo povsem umaknil. Zato lahko v tem času po nižinah računate z najvišjimi dnevnimi temperaturami v okviru prvih desetih stopinj nad njenim lediščem v okviru Celzijeve temperaturne lestvice.
Vsak svojo
Sicer pa se je v teh dneh marsikdo srečal s to temperaturno lestvico, saj ste morali do začetka meseca urediti oziroma ob začetku kurilne sezone spet naravnati sobni termostat, ki skrbi za vklapljanje in izklapljanje peči za centralno kurjavo. V večstanovanjskih stavbah pa tudi tako imenovane delilnike toplote, ki pa so, po stari slovenski navadi, marsikje prinesli tudi novo sosedsko delitev različnih mnenj. Za temperaturno lestvico pa ste se morda še bolj zanimali vsi tisti, ki ste se spraševali, zakaj so kljub mrazu radiatorji še vedno hladni. Celzijeva ali stostopinjska temperaturna lestvica, gre za dve imeni ene in iste lestvice, se je udomačila predvsem tostran velike luže, Američani pa še vedno prisegajo na Fahrenheitovo. Preprosto zato, ker so nanjo navajeni, enako pa bi lahko rekli tudi za nas. Res je, da sta obe lestvici zelo uporabni, saj imata enak namen. Vendar pa je Celzijeva tako preprosta in razumljiva, da se nam zdi v primerjavi z njo Fahrenheitova precej bolj zapletena. A pustimo veselje "čezlužarjem", pa čeprav se potem vedno jezimo, ko moramo pretvarjati sicer številne tovrstne podatke, ki jih dobimo na ameriških meteoroloških spletiščih. Da bo mera polna, pa se prej omenjenim priključijo še padavinski podatki v inčih! Težavo, ki je v resnici le problemček, lahko rešimo s številnimi programi, ki nam pretvarjajo raznovrstne enote v nam primerljive in predvsem razumljive.
Že od sredine 18. stoletja
Anders Celsius, švedski astronom in profesor na univerzi v Uppsali, je med drugim že daljnega leta 1742 razmišljal tudi o Fahrenheitovi temperaturni lestvici, ki je bila takrat stara šele tri desetletja. Na tej lestvici se zgodita dve pomembni stvari pri zelo neznačilnih temperaturnih vrednostih. Po njej namreč zamrzne voda pri 32, zavre pa pri 212 stopinjah. Celsius si je dejal: Zakaj ne bi stvari nekoliko poenostavil in dal temperaturi zamrzovanja vode vrednost 0, njenega vrenja pa 100 stopinj? Rečeno storjeno, in na tak način smo prišli do stostopinjske Celzijeve temperaturne lestvice, ki razdeli ti dve najpomembnejši temperaturni vrednosti na 100 enakih delov ali stopinj. Zakaj te poenostavljene različice za merjenje temperature zraka niso prevzeli vsi po svetu, ni jasno, čeprav so znani večkratni poskusi v tej smeri tudi iz zadnjih desetletij minulega stoletja. Tako naj bi v 90. letih minulega stoletja postopoma stopila v veljavo po vsem svetu enotna, Celzijeva temperaturna lestvica, izjema je bila le Liberija, ki je enostavno ni hotela sprejeti. Na koncu so obupali nad razširitvijo Celsiusove, skoraj 260 let stare učenosti celo sami napovedovalci vremena, kar seveda ni dobro, saj so metrične meritve enostavnejše. Še en dokaz več, da so včasih bolj zapletene rešitve bolj priročne kot enostavnejše. Pa naj razume, kdor more (in hoče)…