To so včeraj v skupnem sporočilu za javnost razkrile banke upnice in družba SIJ, ki, kot so še zapisali, preučujejo nova dejstva. "V najkrajšem možnem času bomo preverili realnost nadaljevanja izvrševanja sanacijskih ukrepov in v zvezi s tem sprejeli končno odločitev," so zapisali.
Dogovor med bankami in družbo SIJ, kot je znano, med drugim predvideva, da banke Alposu reprogramirajo zavarovana posojila za dobo 15 let z dvoletnim moratorijem za plačilo glavnice, v posojilo Alposu pa bi 900.000 evrov terjatve konvertiral tudi Acroni. Ta se je skupaj s SIJ še zavezal, da bo Alposu dobavil material v vrednosti pet milijonov evrov, namenjen dodelavnim poslom za SIJ in Acroni. Če bi Probanka zagotovila dodatno bančno garancijo - gre za do 10 milijonov evrov, pri morebitnem unovčenju pa bodo vstopile tudi druge banke - bi SIJ in Acroni zagotovila še material za proizvodnjo Alposovih lastnih izdelkov.
Da se dogovor ne izvršuje, so kazali vsakokratni rezultati poslovanja družbe Alpos, jasno pa je to postalo avgusta, ko je Osovnikar povedal, da bodo novi lastniki morali odločiti, ali je prisilna poravnava sploh izvedljiva. Mesec dni kasneje, ko družba ni imela denarja za poplačilo prvih obrokov upnikov, naj bi Osovnikar odstopil. O uspehu prisilne poravnave je vseskozi dvomil prisilni upravitelj Andrej Marinc.
Včeraj so svojo bojazen izrazili še zaposleni v Alposu, ki jih je strah, da bi banke upnice zdaj zahtevale stečaj podjetja. Banke so pozvali k razumu, saj menijo, da je Alpos sposoben preživeti. "Alpos ima trg, znamo tudi delati. Zavedamo se, da bomo največji delež pri sanaciji podjetja morali prispevati sami. Ne bojimo se tega," so sporočili bankam upnicam.
Banke so v odgovoru zaposlenim Alposa zapisale, da so "izkazale izjemno podporo in pripravljenost za izpeljavo vseh aktivnosti, ki bi družbi Alpos omogočile nadaljevanje nemotenega poslovanja, in to kljub temu, da niso bile odgovorne za stanje, v katerem se je znašlo sicer uspešno podjetje". Po neuradnih informacijah naj bi banke k reševanju družbe s 700 delovnimi mesti pristopile predvsem zaradi svojih slabo zavarovanih terjatev.
katja.svensek@dnevnik.si
