Glavni izkupiček "mariborske delegacije" v Ljubljani je nedvomno ministričina rdeča luč županu Kanglerju za pripravo potrebne dokumentacije, ki bo omogočila umestitev načrtovane Umetnostne galerije Maribor (UGM) v Mariborsko kulturno središče Maks, torej v osrednjo investicijo Evropske prestolnice kulture.
Projekt spet na nogah
Četudi so iz ministričinega kabineta še v začetku meseca sporočali, da predlog umestitve UGM v Maks postavlja projekt gradnje galerije na glavo zaradi njegove vezanosti na evropska sredstva, je včerajšnji sestanek pokazal obetavnejšo sliko. "Na ministrstvu smo preverili možnosti, koliko bi lahko nova lokacija UGM ustrezala pogojem, ki jih zahtevajo kohezijska sredstva," je dejala Širca in pojasnila, da od MOM pričakujejo, da do srede prihodnjega meseca uredi vso potrebno dokumentacijo, na katero je vezano črpanje kohezijskih sredstev. Med zahtevanimi dokumenti so gradbeno dovoljenje in investicijski program, nujna pa bo tudi ureditev lastništva zemljišča.
Mariborski župan ob dogovoru ni skrival zadovoljstva, saj ocenjuje združitev obeh investicijskih projektov za konstruktivno in racionalno. "Vesel sem, da strokovne službe ugotavljajo, da lahko potrebno dokumentacijo pridobimo, da lahko občina že na naslednji seji izvede nekatere ukrepe in lahko tako pričakujemo zgraditev galerije že v naslednjem letu."
Naprej s programom in enotirno upravo
Mariborski župan je naznanil tudi, da z mesta poslovne direktorice zavoda odstopa Helena Hvalec, katere poslovanje je bilo po sumu nevestnega deljenja sredstev podvrženo izredni reviziji, ki jo je naročila generalna direktorica zavoda Suzana Žilič Fišer. Revizorjevo poročilo "ne kaže na niti eno kršitev v poslovanju zavoda", je dejal Kangler, medtem ko Hvalčeva po županovih besedah svoj odstop pojasnjuje s pritiski medijev, ki naj bi jih bila deležna. Kangler je tako napovedal odlok o spremembi ustanovitvenega akta in uvedbo "enotirne uprave", ki jo bosta sestavljala generalna direktorica in programski direktor, prva pa si bo sama izbrala pomočnika direktorja za poslovni del.
Po besedah programskega direktorja Mitje Čandra pa se projekt bliža predstavitvi konkretnejših obrisov programa, katerega glavnino naj bi predstavili junija, dokončno verzijo pa septembra, "kar bo prej, kot je to storil Turku, ki se je pet let pripravljal na celotno zgodbo", ni optimizma skrival Čander.
Odprto tako ostaja predvsem vprašanje, kako na "skupno ladjo", na kateri so se z zadnjimi dogovori znašli ministrstvo, MOM in zavod Maribor 2012, zvabiti še kak drug vladni resor. V Mariboru te dni temeljito proučujejo možnosti financiranja svojih projektov z drugih ministrstev, za prihodnje mesece pa načrtujejo številne sestanke na različnih vladnih službah.
