Tukaj je bil tok dogodkov v preteklosti počasnejši, morda je zato pokrajina postala pozabljena, nekaj je prispevala tudi izoliranost od preostalih delov Slovenije. Goričko leta ni doživljalo grobih in nasilnih sprememb v krajini, kljub temu marljive kmečke roke niso zamrle.

Pravijo, da je Goričko nekaj posebnega, saj narava tu ni skoparila. Tukaj so slovenske najmlajše paleozojske kamnine, zemlja pa skriva tudi vulkanske ostanke, ki so bili posledica izbruha vulkana pred skoraj dvema milijonoma let. Tudi podnebje je posebno, daje najmanj padavin v Sloveniji. Goričko je biološko najbolj srednjeevropska pokrajina, kjer skoraj ni čutiti dinarskih, sredozemskih in alpskih vplivov. Vse to dopolnjujejo še skrivnostna mokrišča in mokrotni travniki ob nereguliranih potokih. Ob vodi na Goričkem je svoj dom našlo kar 174 vrst ptic, množica dvoživk, potočnih rakov, tu je tudi največ vider na Slovenskem. V tem koščku Prekmurja, kjer je pravi raj za gobarje, domuje veliko divjadi in tri redke vrste netopirjev. Goričko je dobilo ime po goricah in hribčkih, najvišji hrib pa se tu dviguje do 418 metrov nadmorske višine. Vse to so razlogi, da se je pred leti porodila ideja o ustanovitvi Krajinskega parka Goričko, največjega krajinskega parka v Sloveniji. Na več kot 460 kvadratnih kilometrih združuje 11 občin in 90 vasi, v popisu prebivalstva leta 2002 pa je v skoraj 7000 družinah živelo več kot 23.400 prebivalcev.

Ko govorimo o Goričkem, nikakor ne smemo pozabiti največje graščine v Sloveniji v kraju Grad. Arheološka izkopavanja dokazujejo, da je obstajala že v 11. stoletju, po pripovedovanju pa naj bi jo začeli graditi vitezi templjarji. Po krajini je raztresenih še veliko srednjeveških cerkvic, ki so skozi stoletja ponujale zavetje številnim romarjem. Tu živi največ vernikov evangeličanskih in drugih protestantskih veroizpovedi v Sloveniji.

Vso to drugačnost, raznolikost in preprostost hkrati so združili v eno blagovno znamko, ki jo bo treba dobro iztržiti. Turistični delavci na Goričkem se zavedajo vseh prednosti, ki jih ponuja pokrajina in ravno to so idealna izhodišča, da jih dobro izkoristijo za nastop na zahtevnem konkurenčnem trgu. Pomoč so poiskali tudi pri politiki. Ustanovitelji krajinskega parka so se zavezali, da bo ta ohranjal zdravo in čisto naravo, pestrost travnikov, sadovnjakov, močvirij in suhih rastišč. Takšna pokrajina daje tisoč in eno možnost za preživljanje prostega časa in rekreacije in bo potešila še tako radovedne obiskovalce.

Kljub optimizmu in trdni volji pri razvoju blagovne znamke Krajinski park Goričko pa se domačini v vsakdanjem življenju spopadajo z določenimi težavami. Ena od večjih je prometna infrastruktura, ceste so namreč ponekod še vedno luknjaste in slabo prevozne. Prekmurski župani opozarjajo, da so prometne izboljšave nujne, ponekod jim življenje otežuje tudi zastarana komunalna infrastruktura. Tudi beg možganov oziroma izseljevanje prebivalstva iz regije predstavlja problem, mladi se hodijo šolat čez mejo ali v druga večja slovenska mesta in le redki se vrnejo nazaj.

Rešitev je na dlani, pravijo v Krajinskem parku Goričko. S projektom, ki je podprt tudi z evropskim denarjem, želijo izboljšali razvojne možnosti v pokrajini tudi pri domači obrti, saj se obetajo dodatne zaposlitve, krajane pa bi spodbudili tudi h kreativnosti in razvijanju podjetniških sposobnosti na področju turizma, prehrane in energije.