Najbolj to ogroža tiste mariborske kulturne zavode, ki zaradi neprofitnega delovanja nimajo možnosti lastnega financiranja delovnih mest. Fotogalerija Stolp je s pomočjo programa javnih del še lani zaposlovala dva sodelavca in bo zaradi skrčenih sredstev primorana omejiti odpiralni čas galerije na popoldneve od torka do petka, razstavišče pa bi v prihodnje lahko doletelo celo zaprtje. Sredstva bodo prerazporedili za študentsko delo, zato poleg krajšanja delovnega časa kot rešitev vidijo tudi krčenje galerijskih vsebin. Predsednik Fotokluba Maribor Branimir Ritonja je za Dnevnik povedal, da s kriteriji za ocenjevanje programov v odločbi niso bili seznanjeni, sta pa bila oba doslej zaposlena iz težje zaposljivih skupin in tik pred upokojitvijo.
Med razlogi za zmanjšanje ponudbe javnih del naj bi bilo povečanje stroškov financiranja posameznega udeleženca javnih del, na kar vpliva tudi povišanje minimalne plače. Se država morda ironično norčuje iz priborjene socialne pravice? Prednost za izbor v letošnji program pa so imeli tudi tisti, ki so v preteklem letu v javna dela vključevali najtežje zaposljive osebe, tisti, ki so se zavezali takšne ljudi zaposliti leta 2011 ali so koga zaposlili v preteklih letih, pa novi programi ter tisti, ki so sofinancirani s strani lokalne skupnosti ali ministrstva. Kriteriji tako predvidevajo, da so prijavitelji z različnih področij v enakem izhodiščnem položaju pri možnostih zaposlovanja.
Maribor je tako leto dni pred evropskim prestolovanjem kulturi revnejši za 600 novih brezposelnih, ob čemer so ukinjena delovna mesta osiromašila tudi kulturno sliko Maribora. Branimir Ritonja pravi, da se na občini problema zavedajo in ga poskušajo reševati v okviru svojih zmožnosti. Medtem ko je na enem bregu Drave v stiski ena od le treh slovenskih fotografsko specializiranih galerij, se na drugem bregu pripravlja megalomanski projekt kulturne infrastrukture. Najbrž ni treba poudarjati, da so sredstva, ki jih galerija potrebuje za redno delovanje, smešno majhen delež nove mariborske investicije.
