In povzroči, da se Slovenija - tako je bilo minuli konec tedna - za kakšen dan tudi vremensko in ne le pokrajinsko prepolovi na sončno in nesončno oziroma bolj in manj sončno polovico. Današnja prazna luna pa nam je spet prinesla vremenski prerobat, lahko bi mu rekli kar prevrat. Saj imate s seboj dežnik ali pa ste ga odložili, še preden ste vzeli v roke današnji časopis? Seveda, da se posuši, ker vas je namreč že na poti v službo ali šolo pošteno namočilo. V tolažbo nam ostane, da bo za konec tedna bolje, nocoj pa bodo morda - vodnemu vremenu in črni luni navkljub - za boljše razpoloženje in počutje poskrbeli kar naši "vremenoznalci" pod koši. Ko ne gre nogometašem, gre košarkarjem, za vsemi pa na koncu vedno posveti sonce in zakaj ne bi bilo tako tudi danes zvečer?
Letalo gor, zračni tlak dol
Gotovo bo težko, sicer pa je nekaj težkega tudi povsod okrog nas, tudi zrak v atmosferi ima namreč svojo težo. Natančneje nas pripeljeta do nje njegova masa in gravitacija in zato pritiska na nas prav z vseh smeri. Vendar pa večinoma tovrstnih pritiskov niti ne občutimo, saj so zračne sile v telesu in zunaj njega v nekakšnem ravnovesju. Obstaja pa način, kako v resnici občutiti težo zračnega tlaka, ki pritiska na nas - treba je le navzgor v višje plasti atmosfere, kjer je nižji zračni tlak. Nenaden padec zračnega tlaka lahko povzroči neprijeten občutek, ki ga pogosto rešimo z zehanjem ali še enostavneje s premikanjem ustnih vilic kot bi žvečili žvečilni gumi. Vsem dobro znan pojav, ko nam poči v ušesih, se zgodi prav takrat, ko imamo opraviti s spremembami zračnega tlaka in ni nič drugega kot naravni odgovor našega telesa v skrbi za zaščito ušesnih bobničev pred morebitnimi poškodbami.
Pok, ki to v resnici ni
Oglejmo si podrobneje mehanizem tovrstne samozaščite na primeru dvigajočega se letala. S padcem tlaka zaradi večje nadmorske višine se zgodi enako tudi na zunanjem ušesu. Ker ne pride do podobne kompenzacije zaradi spremembe tlaka tudi v srednjem ušesu (to je že v glavi), se bobnič, natančneje membrana, ki loči srednje in zunanje uho, zaradi razlik v tlaku izboči navzven. To povzroči, da so zvoki, ki jih slišimo, naenkrat bolj pridušeni. Ko bi se začeli z letalom spuščati, pa bi se zgodilo ravno obrnjeno in zvoki bi postali spet normalni. V obeh primerih povzroči neprijeten občutek ali včasih že kar bolečino deformacija tanke in občutljive opne, saj bobnič ne vibrira učinkovito. Zakaj torej pomaga že žvečilni gumi? Kadar žvečimo, požiramo ali zehamo, nam to omogoča, da se tlak v našem "notranjem" srednjem ušesu izenači z zunanjim. Ko se to zgodi, se vrne membrana bobniča v prvotni položaj oziroma ni več izbočena. Kar slišimo v ušesu kot pok, so v resnici vibracije, ki nastanejo zaradi nenadne spremembe izoblikovanosti bobniča. Če želite torej nadgraditi izenačevanje tlaka z eno od več metod, recite prihodnjič ob tem kakšno vam ljubo besedno zvezo, ki vam bo olajšala to početje, na primer: zmagali smo.
