Po zaslugi številnih zavzetih upraviteljev, od Franceta Hladnika, ki je prvi prevzel vodenje vrta, vseh, ki so se zvrstili za njim, do docenta dr. Jožeta Bavcona, ki je vodenje Botaničnega vrta prevzel pred 15 leti, je sedanji botanični vrt še vedno živi smaragd sredi Ljubljane. Na skopo odmerjenih dveh hektarjih zemljišč za prihodnje rodove predstavlja in ohranja naš izjemno pester, a tudi ogroženi rastlinski svet.
V prijetnem hladu častitljivo stare Marmontove lipe - imenuje se po Napoleonovem maršalu in prvem guvernerju Ilirskih provinc, ki je to še vedno živečo lipo posadil ob odprtju vrta - je vodstvo botaničnega vrta ljubljanske univerze včeraj v počastitev visokega jubileja predstavilo novo knjigo o botaničnem vrtu avtorja dr. Jožeta Bavcona, ki jo je v dveh jezikih (poleg slovenščine v angleščini) in z bogatim izborom avtorjevih fotografij izdala založba Kmečki glas, sofinancirala pa ljubljanska mestna občina.
"Namesto torte naj vas razveselijo rastline in pa ta monografija!" je javno počastitev visokega jubileja botaničnega vrta ljubljanske univerze pozdravil njegov vodja dr. Jože Bavcon, ki so mu tudi navzoči predstavniki ljubljanske univerze in matične biotehnične fakultete, prorektorica prof. dr. Julijana Kristl ter prodekana z biotehnične fakultete prof. dr. Kazimir Drašlar in prof. dr. Mihael J. Toman priznali velike zasluge za to, da je vrt v minulih letih finančne in kadrovske podhranjenosti sploh preživel in obstal, kar ni tako samoumevno, kot se komu zdi. Ljubljanski župan Zoran Janković je poudaril, da je Ljubljana lahko srečna, da ima ta botanični vrt, ki bo po ureditvi nabrežij Ljubljanice še bolj zaživel kot izhodiščna ali ciljna točka sprehodov in ogledov stare Ljubljane, pa tudi izletov po Ljubljanici. Ob tem je omenil možnost, da bi MOL 500.000 evrov odškodninskega nadomestila zaradi podrtja spomeniško zaščitene rdeče bukve pred ljubljansko opero dodelili botaničnemu vrtu za obnovo starega odsluženega rastlinjaka. Denar za novi rastlinjak za tropske rastline, ki ga ta čas že postavljajo, je namreč zagotovilo pristojno visokošolsko ministrstvo, medtem ko ga za obnovo starega rastlinjaka zbira vrt sam. Ljubljanski župan je tudi ponovil dve leti staro ponudbo za trojno partnerstvo pri sistemskem financiranju botaničnega vrta med MOL, univerzo in pristojnimi ministrstvi, ki bi omogočilo njegovo normalno delovanje, pa tudi morebitno širitev na druge lokacije. Prorektorica Julijana Kristl je omenila, da je ljubljanski botanični vrt več kot dvakrat starejši od ljubljanske univerze, na kateri razmišljajo, da bi v sodelovanju z njim lahko izpeljali še več raziskovalnih nalog. "Biotehnična fakulteta bo podpirala strokovnost vrta, ob čemer pa ima vrt še posebno poslanstvo, ki ni visoka znanost.
Gre za njegovo odprtost za najmlajše generacije, ki jim lahko služi kot učilnica za ljubezen do rastlin in varovanje narave," je poudaril prodekan Mihael J. Toman, medtem ko je prodekan Kazimir Drašlar izpostavil, da je botanični vrt najstarejša in največja učna baza študentov biologije.
