Na vlado RS, nekatere ministre, predsednika države Danila Türka in še nekatere druge so naslovili odprto pismo, v katerem so zahtevali odgovor na vprašanje, kako je mogoče, da veljavna gradbena zakonodaja pri nas omogoča, da je za asfaltno bazo dovolj le uporabno dovoljenje brez gradbenega. Hkrati so zahtevali, da odgovorni izničijo uporabno dovoljenje, ki ga je šentjurska upravna enota izdala Kovaču, in takoj ustavijo obratovanje asfaltne baze.
Spori v Planinski vasi so se začeli leta 1998, ko je Kovač iz nekdanje Vzhodne Nemčije pripeljal zastarelo asfaltno mešalnico in jo v vasi postavil nedaleč od kmetij. Ker jo je postavil na črno, je okoljski inšpektorat takoj izdal odločbo, po kateri bi moral zasebnik objekt porušiti in okolje vrniti v prejšnje stanje. Zasebnik pa je imel drugačne načrte. V projekt je vložil precej denarja in če bi moral asfaltno bazo zapreti, bi ga to finančno zlomilo, zato je začel iskati najrazličnejše rešitve. Ker je odprl več delovnih mest, so nekateri krajani stopili na njegovo stran. Ljudje, ki se preživljajo s kmetijstvom, pa se z asfaltno bazo niso mogli sprijazniti in so pravico iskali po sodni poti. Čeprav sta ustavno in nato še vrhovno sodišče odločili v njihov prid, Kovač ni ustavil proizvodnje, temveč se je na odločbe vedno znova pritoževal in izkoriščal pravne luknje. Njegova asfaltna baza je še vedno brez gradbenega dovoljenja, vendar obratuje legalno, saj je ministrstvo za okolje in prostor januarja letos zavrnilo sklep o dovolitvi obnove postopka uporabnega dovoljenja in tako potrdilo njegovo veljavnost. Zato so krajani tretjega junija letos na ustavno sodišče vložili pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti nekaterih členov zakona o graditvi objektov in zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov, ki omogočajo, da se izda uporabno dovoljenje brez gradbenega dovoljenja. Mihaela Kotnik, predstavnica Civilne iniciative v Planinski vasi, je zelo razočarana in pravi, da je zasebnik z močjo kapitala in dobrih političnih zvez postavil črno gradnjo in bil na koncu nagrajen še z uporabnim dovoljenjem. "Želimo samo to, da se asfaltna baza umakne iz našega neposrednega vaškega okolja, da zavarujemo naše zdravje, naravo, vodni izvir Bistrice in ohranimo kmetijsko dejavnost. Večina ljudi v Planinski vasi se preživlja s kmetijstvom. Kmetovanje je njihovo edino znanje in če bo delo kmetom onemogočeno, bodo postali brezposelni, njihove družine bodo socialno ogrožene, vas pa bo postala zapuščena. Kronologija dogajanja kaže na grob nezakonit poseg v prostor in na sprenevedanje lokalnih in najvišjih organov v državi," trdi Kotnikova.
