Kako bo javno razčiščevanje večjega dela poslovanja banke v zadnjih petih letih vplivalo na njen ugled, bo jasno v prihodnjih mesecih, ko bo NKBM, ki jo je nedavno prizadel že padec bonitetne ocene, na mednarodnih finančnih trgih poskušala obnoviti za pol milijarde evrov posojil. Z dvomom o vodenju nedavne dokapitalizacije in sumi o negospodarnih ravnanjih, pri katerih naj bi bilo povzročeno oškodovanje družbe, pa agencija pod vprašaj postavlja tudi delo ING kot finančnega svetovalca pri dokapitalizaciji in Banke Slovenije kot nadzorne institucije.
Ker je za poslovanje bank ključno zaupanje, se zastavlja vprašanje, ali so na agenciji, ki ji je država zaupala upravljanje svojega premoženja, dobro pretehtali morebitno škodo, ki jo bodo povzročili s svojo zahtevo za posebno revizijo NKBM. V finančnih institucijah je namreč običajno, da se v primeru dvomov o negospodarnem poslovanju revizije opravljajo brez javne zahteve in posledično javne objave izsledkov revizije.
Glede na obseg revizije, ki jo je včeraj zahtevala predsednica uprave AUKN Dagmar Komar, pa bo revizija mariborske banke brez dvoma trajala več kot pol leta. Agencija namreč zahteva pregled dajanja posojil fizičnim ali (povezanim) pravnim osebam, pri katerih so bile opravljene slabitve in odpisi in ki skupaj presegajo milijon evrov v zadnjih petih letih. Za isto časovno obdobje se bodo revidirala tudi nezavarovana posojila posameznim fizičnim ali (povezanim) pravnim osebam, ki v skupnem znesku presegajo milijon evrov. Agencija pričakuje, da bo revizor pri omenjenih poslih preveril delovanje notranjih kontrol, spoštovanje postopkov odobravanja posojil, notranjih in zunanjih zahtev glede zavarovanja ter ustreznost višine stroškov financiranja glede na boniteto posojilojemalca, torej postopkov, ki naj bi jih nadzirala centralna banka.
Revidirali se bodo tudi posli unovčevanja delnic, zastavljenih za zavarovanja posojil pri Skupini NKBM, ter posli reodkupa delnic, ki ga je financirala Skupina NKBM. Še posebej agencija želi, da se preveri posle s Skupino Publikum. Kot smo minuli teden razkrili v Dnevniku, je NKBM konec marca zasegla delnice, s katerimi so bila zavarovana posojila holdingoma Zvon Ena in Zvon Dva, in za tržne vrednostne papirje sklenila terminsko pogodbo z družbo Publikum PDU, pri tem pa se pojavljajo zlasti vprašanja, ali ni bila cena nekaterih zaseženih delnic prenizka.
Čeprav je bila to v zadnjih letih praksa tudi v drugih bankah, AUKN zahteva preveritev vseh posojil off-shore družbam in podjetjem v lasti off-shore družb. Eden do teh poslov je zagotovo znatno, več kot 30-milijonsko financiranje gradbenih poslov Mabre. Poleg tega želi agencija pregled poslov, povezanih z nakupi in prodajami nepremičnin, pri katerih vrednost presega milijon evrov, in posle, povezane z najemninami za nepremičnine, pri katerih najeta površina presega 500 kvadratnih metrov. Preverila se bodo tudi investicijska vlaganja, katerih vrednost presega milijon evrov.
Revizor bo moral preveriti še nakup in vrednotenje lanskega vstopa NKBM v lastništvo srbske Credy banke ter tudi vse posle s to banko, vključno z vsemi tveganji in zavezami, ki jih je NKBM prevzela z vstopom v lastništvo banke. Ob tem omenimo, da sta nakup te srbske banke po trditvah naših virov podprla tako finančni minister Franc Križanič kot zunanji minister Samuel Žbogar.
AUKN zahteva, da revizijska družba Deloitte revizija pregleda posle, povezane z dokapitalizacijo. Zanimajo jo zlasti vloga in stroški finančnih svetovalcev v postopku dokapitalizacije ter kako je bila določena cena dokapitalizacijskih delnic. Agencija namreč ocenjuje, da je cena delnic bistveno odstopala od nekaterih cenitev.
suzana.rankov@dnevnik.si
