Samo tri baltske države skozi krizo slabše kot Slovenija

Slovenija je dohitevala vse

V letu 2000 je stanje slovenskega gospodarstva kazalo, da bomo povprečno razvitost 27 držav Evropske unije dosegli čez 118 let, leto zatem pa, da bo Slovenija EU 27 ujela v 57 letih. Ker je bila v nadaljnjih letih razlika v stopnji gospodarske rasti med povprečjem EU 27 in Slovenijo vse večja v prid Sloveniji, je Slovenija izkazovala, da bo povprečno razvitost EU 27 dosegla veliko hitreje. V letu 2007, ko je povprečna stopnja gospodarske rasti v EU 27 znašala le 2,5 odstotka, slovenska pa 6,3 odstotka, je bila tako razlika najvišja, s tem pa tudi rok do ujetja kratek. Po konvergenčnih kriterijih bi v tem letu povprečje EU 27 Slovenija dosegla v 11 letih, leto za tem pa zaradi skorajšnje stagnacije EU 27 (EU 27 je v letu 2008 beležila le 0,1-odstotno gospodarsko rast, Slovenija pa 3,6-odstotno) celo v desetih letih.

Po krizi med slabšimi

V primerjavi z državami, s katerimi navadno primerjamo Slovenijo, se je Slovenija s krizo spopadla najslabše. Upoštevajoč dejstvo, da je pred tem v primerjavi z razvitim delom Evrope Slovenija pridobivala, zdaj pa izgublja, kaže zgolj na neprimernost naše ekonomske politike.

V obdobju med tretjim kvartalom leta 2008 in drugim kvartalom v letu 2009, ko so propadale vse evropske države (z izjemo Poljske, ki edina nikoli ni bila v recesiji), je Slovenija glede na njej primerljive države propadla najbolj. Skoraj trikrat bolj kot Italija, ki jo je Slovenija pred krizo že skoraj ujela, oziroma le malo bolj, kot je v povprečju propadla Evropska unija, ki je že skoraj na ravni obdobja pred padcem. Slovenija tako ostaja ena redkih držav, ki še naprej ostaja krepko pod nivojem izpred krize.

Padec BDP v Sloveniji je četrti najhujši v Evropi

Baltske države so se odrezale daleč najslabše in zgolj zaradi tega lahko Slovenija izkazuje padec BDP, ki je primerljiv povprečju Evropske unije. BDP Estonije in Litve je namreč upadel za malo več kot 14 oziroma malo manj kot 15 odstotkov, Latvije pa za skoraj 18 odstotkov. Zgolj zaradi teh padcev evropsko povprečje izkazuje primerljiv padec slovenskemu. Slovenski padec BDP je tako četrti najhujši - približno osemodstoten, približno toliko pa je upadel tudi BDP Finske.

Če bi iz primerjave izključili tri baltske države, bi bila Slovenija država, ki se je s krizo spopadla daleč najslabše. V tem primeru padec Slovenije ne bi bil primerljiv niti s povprečjem EU, ki je slovenskemu blizu zgolj zaradi ogromnega razkoraka baltskih držav in ostalih.

boris.meglic@guest.dnevnik.si