Ta je po tistem, ko je Nogometni klub Ptuj aprila lani vložil predlog za stečaj CPM, za mariborsko okrožno sodišče spisala izvedensko mnenje. V njem je navedla, da mariborski gradbinec na dan 30. aprila 2010 ni izpolnjeval pogojev za insolventnost. Poudarila je, da je bil CPM na ta dan kapitalsko ustrezen in da je višina njegovega premoženja "precej presegala" obveznosti, kar se je že kmalu zatem spremenilo. V bilanci na dan 30. septembra, torej le pet mesecev kasneje, je namreč kapital podjetja strmoglavil za 29 milijonov evrov, izguba ob 30 milijonih evrov prihodkov je narasla na skoraj enak znesek, obveznosti pa so krepko presegle premoženje.

Več sogovornikov, tudi iz revizorskih vrst, ki smo jim pokazali izvedensko mnenje Irene Lesjak, v katerem je ta spregledala znamenja skorajšnjega finančnega potopa CPM, nas je včeraj opozorilo, da je sodna izvedenka grobo kršila zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), zelo verjetno pa tudi standarde Slovenskega inštituta za revizijo. Ob ogledu bilanc CPM na dan 30. aprila so si bili enotni, da je mariborsko podjetje že takrat izpolnjevalo zakonske pogoje za insolventnost.

Da ni tako, je Lesjakova med drugim dokazovala s podatkom, da je delež več kot dva meseca zapadlih obveznosti v bilanci CPM dosegal "le" 19,91 odstotka, torej 0,09 odstotka manj od zakonskega praga. "Zgolj 20-odstotni delež več kot dva meseca zapadlih obveznosti po zakonu ni pogoj za insolventnost. Zakon namreč govori, da ta domneva velja, če se ne dokaže drugače. To bi kot izvedenka morala vedeti. Prav tako bi morala ugotoviti, da ima podjetje premalo obratnega kapitala, kar je že na prvi pogled vidno iz bilance stanja," nam je dejal eden od sogovornikov, ki je želel ostati neimenovan.

Pri tem je razložil, da je imel CPM že konec leta 2009 negativen obratni kapital v višini enajst milijonov evrov. Toliko je namreč znašala razlika med seštevkom kapitala in dolgoročnimi obveznostmi podjetja ter dolgoročnimi sredstvi. "V prvih mesecih lanskega leta se je poslovanje podjetja še poslabšalo, podaljšali so se plačilni roki, zadnji dan lanskega aprila pa je podjetje že imelo potrebo po kar 40 milijonih evrov obratnega kapitala," je dejal sogovornik.

CPM je tako že v prvih mesecih lanskega leta primanjkljaj dolgoročnih virov vedno bolj nadomeščal s kratkoročnimi posojili in z zadolževanjem pri dobaviteljih prek neplačevanja obveznosti. "Financiranje s kratkoročnimi posojili pomeni, da je podjetje odvisno izključno od posojilodajalca. Kdo bo torej reprogramiral posojila podjetju, ki ustvarja izgubo?" se sprašuje sogovornik.

Pri tem velja opozoriti, da zadostno količino dolgoročnih virov za financiranje poslovanja podjetjem predpisuje tudi ZFPPIPP. Prav tako je vprašanje, zakaj se sodna izvedenka ni sklicevala na člen zakona, ki ureja pravila poslovanja in "druga izkustvena pravila skrbnega finančnega poslovanja". Lesjakova nam je že pred dnevi zatrdila, da so na podlagi razpoložljivih podatkov njene trditve točne. "Po zadnji revidirani bilanci so imeli pozitivni kapital," nam je dejala izvedenka, pri čemer njenega mnenja ne deli nobeden od naših sogovornikov. Kljub temu se je sodišče pri zavrnitvi predloga za stečaj v pomembni meri oprlo prav na mnenje izvedenke.

primoz.cirman@dnevnik.si