Po podatkih iz poročila, ki ga je podpisal direktor in največji lastnik CPM Janez Škoberne, je imela družba že zadnji dan septembra za več kot 110 milijonov evrov obveznosti, od tega za skoraj 73 milijonov evrov kratkoročnih. Družba dobaviteljem, drugim poslovnim partnerjem in zaposlenih skupaj dolguje že več kot 39 milijonov evrov, prvih devet mesecev lanskega leta pa je končala z več kot 21 milijoni evrov negativnega kapitala.

Po oceni CPM bi navadni upniki v prisilni poravnavi prijavili za okrog 65 milijonov evrov. Na vrhu seznama lastnikov navadnih terjatev, med katerimi so tudi že unovčene garancije in poroštva, je z 21 milijoni evrov največja državna banka NLB, sledijo pa ji Banka Celje (3,4 milijona evrov), NKBM (3,3 milijona), Petrol (2,7 milijona), Gorenjska banka (2,1 milijona) in Durs (1,8 milijona). Po podatkih revizijske hiše Abeceda svetovanje ima CPM do državnih in drugih bank še za dobrih 28 milijonov evrov dolgoročnih obveznosti, ki so zavarovane z nepremičninami, zemljišči, delnicami Pivovarne Laško in celo terjatvami pri gradnji predora Markovec.

CPM zaposlenim in državi dolguje še okrog milijon evrov za plače in prispevke. Med izločitvenimi terjatvami lizinških hiš pa je mogoče najti tudi 230.000 evrov vredno pogodbo za lizing opreme in vozil, ki jo je CPM sklenil s podjetjem Atka Prima v lasti Anice Aužner Šrot, soproge Boška Šrota, sicer dobrega Škobernetovega prijatelja.

Čeprav je CPM samo v prvih devetih mesecih lanskega leta ustvaril 26,5 milijona evrov izgube (resda večino iz naslova zmanjšanja vrednosti naložb, med drugim tudi v Pivovarni Laško), pri čemer mu je obseg prihodkov upadel za več kot tretjino, na le dobrih 51 milijonov evrov, v družbi verjamejo, da je ta sposobna preživeti - "a le ob nadaljnjem finančnem prestrukturiranju". S prisilno poravnavo bi CPM skupne kratkoročne dolgove zmanjšal za 42,7 milijona evrov, ostalih 23 milijonov evrov pa bi pretvoril v dolgoročne obveznosti. Pri tem CPM nekaj dela čaka tudi pri zmanjševanju vrednosti navadnih terjatev. Po njihovi trenutni knjigovodski vrednosti bi bili upniki namreč poplačani še v manjšem deležu, natančneje pri slabih 32 odstotkih. Če upniki prisilne poravnave ne bodo potrdili, CPM čaka stečaj, v katerem bodo po Škobernetovi oceni upniki dobili nazaj četrtino terjatev. Po njegovem je v stečaju pričakovati tudi unovčenje "praktično vseh" garancij za dobro izvedbo del v skupni višini skoraj 25 milijonov evrov.

Prvi mož CPM je v poročilu tudi posredno priznal, da je bil poslovni model mariborskega gradbinca v zadnjih letih zgrešen. "Finančna struktura podjetja je bila problematična v celotnem obdobju med letoma 2007 in 2010. Predvsem lani pa je prišlo do poslabšanja nekaterih bistvenih kazalcev finančnega stanja do kritičnih razsežnosti. Delež tujih virov v financiranju se je povečal na 123 odstotkov. Ker je družba že v prejšnjih letih poslovala z nizkim deležem lastnih virov, je bila zelo občutljiva na krizne čase, slabe posle in cenovna nihanja," je zapisal Škoberne.

primoz.cirman@dnevnik.si tomaz.modic@dnevnik.si