Tako je namestnik predsednika računskega sodišča Tomaž Vesel včeraj komentiral podatek, da je cena iz pogodbe o dobavi tehnološke opreme za blok 6, ki jo je Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) junija 2008 podpisala z Alstomom, višja od cene, ki jo je na omenjenem razpisu ponudil konzorcij Siemensa in Hitachija.
Kot je v pogovoru za sobotni Objektiv potrdil direktor TEŠ Uroš Rotnik, je bil Alstom na razpisu, ki je bil objavljen v Uradnem listu, pripravljen opremo izdelati in dobaviti za 654 milijonov evrov, ponudba Siemensa in Hitachija pa je bila "težka" med 720 in 770 milijoni evrov. V TEŠ, ki uradno ni zavezan k upoštevanju zakonodaje o javnem naročanju, je pa v izključni lasti državnega Holdinga slovenske elektrarne (HSE), so nato izbrali Alstom, vrednost opreme pa je do podpisa pogodbe narasla na 798 milijonov evrov.
"Naknadno zvišanje vrednosti posla, torej po izboru izvajalca, je načeloma dopustno le pri manjših prilagoditvah javnega naročila. Da bi se vrednost posla povečala za kar 148 milijonov evrov, pa je zelo neobičajno, ne le zaradi neenakopravne obravnave obeh ponudnikov," je včeraj ocenil Vesel in dodal, da bi moral biti predmet pogodbe razviden že iz samega razpisa. Z njim se strinja tudi nekdanji predsednik državne revizijske komisije Samo Červek: "Smisel pogajanj je pritisk naročnika na dobavitelja, naj ta ceno zniža, ne pa obratno. Če bi šlo za zavezanca k javnemu naročanju, bi zelo verjetno razpis razveljavili in naročniku izrekli kazen."
Uroš Rotnik je sicer skoraj 23-odstotno podražitev opreme med septembrom 2007, ko je TEŠ izbrala Alstom za dobavitelja, in junijem 2008, ko je bila podpisana končna pogodba, utemeljil s "spoznanji o slovenskem energetskem sistemu, do katerih je prihajalo med tehničnim usklajevanjem z dobaviteljem". "TEŠ bo v našem sistemu zagotavljal 80 odstotkov sekundarne regulacije, kar takoj za najmanj deset odstotkov podraži opremo. Če uveljavljaš te lastnosti, torej tri napajalne črpalke, dva ventilatorja in drug sistem razžvepljevanja, je logično, da se je znesek povečal," je v intervjuju pojasnil Rotnik.
V razlagi, da Alstom pred začetkom pogajanj ni vedel, kakšno opremo želijo kupiti v TEŠ, sta najbolj moteči dve dejstvi. Prvič, oba ponudnika sta se lahko z informacijami o TEŠ in slovenskem elektroenergetskem sistemu seznanila pri prebiranju tehnične dokumentacije, ki je bila priložena razpisu. Tudi sam Rotnik je v intervjuju potrdil, da so avtorji s podjetjem CEE Petra Kotarja na čelu v omenjeni dokumentaciji "opisali, kako elektrarna deluje zdaj in kako želimo, da bo v prihodnje". In drugič, da je TEŠ ob izbiri Alstoma za izvajalca z njim podpisal tako imenovano rezervacijsko pogodbo. Po naših informacijah je namreč Alstom v njej potrdil, da obseg priložene ponudbe temelji tudi na površnem pregledu naročnikovih tehničnih specifikacij iz razpisa.
Kljub temu je iz podatkov, ki smo jih pridobili v uredništvu Dnevnika, razvidno, da v TEŠ sklenitve rezervacijske pogodbe, ki jo je kot pogoj postavil Alstom, dejansko niso vezali na njegovo konkretno ponudbo. Povedano preprosteje, iz TEŠ so Alstomu nakazali 25 milijonov evrov rezervacije, ne da bi dejansko vedeli, kaj bo vsebovala pogodba in kakšna je lahko najvišja možna cena opreme. S tem so šli na razpisu, ki naj bi bil po nekaterih informacijah sprva namenjen Siemensu, močno na roke Alstomu. "Rezervacijske pogodbe so v javnem naročanju izjemoma dovoljene, če je naročnik zelo zainteresiran skleniti posel z dobaviteljem, ki ima prevladujoči položaj na trgu, in pri naročilih zaupne narave. Nikakor pa ni običajno, da cena samega naročila po podpisu pogodbe tako zraste," je poudaril Tomaž Vesel.
Tudi sicer končna cena, ki jo bodo v Šoštanju plačali za opremo, ostaja neznanka. Če bi jo v celoti plačali danes, bi zanjo po podatkih iz investicijskega načrta odšteli 695 milijonov evrov, kar je še vedno 50 milijonov evrov več od prvotne Alstomove ponudbe. Ker bosta TEŠ in HSE opremo odplačevala obročno, velja zato spomniti na podatek, da zadnja uradna "tekoča" cena opreme, ki upošteva inflacijo in rast drugih stroškov, znaša 737 milijonov evrov. To tudi pomeni, da je višja od najnižje cene iz intervala vrednosti posla, ki sta ga TEŠ na razpisu ponudila Siemens in Hitachi.
primoz.cirman@dnevnik.si
