Tudi o tem smo se pogovarjali z danskim ministrom za gospodarstvo Bendtom Bendtsenom, ki je te dni obiskal Slovenijo. "Na referendumu leta 2000 se je večina izrekla proti uvedbi evra, a od tedaj se je veliko spremenilo, zato se vlada zavzema za nov referendum. O datumu referenduma se še pogajamo, vsekakor pa bi bilo dobro, da evro uvedemo," pravi Bendtsen.

Zdaj je Danska res v nekoliko nerodnem položaju, saj ne uživa prednosti uporabe evra, hkrati pa nima svoje monetarne politike, saj je krona vezana na evro in povsem sledite odločitvam Frankfurta.

Da, zelo tesno smo povezani z evrom. Takoj ko se ECB odloči za dvig ali znižanje obrestnih mer, to storimo tudi pri nas. To se ne bo spremenilo.

Koliko pa močan evro in s tem krona moti vaše izvoznike?

Dansko gospodarstvo dobro deluje, zadnja leta je nezaposlenost pod tremi odstotki, kar je najmanj doslej, javne finance so trdne in imamo proračunski presežek, tako da tudi ob nižji gospodarski rasti lahko pričakujemo mehak pristanek. Problem je le inflacija zaradi visokih cen energentov in hrane, podobno kot v Sloveniji.

V čem je skrivnost vaše visoke konkurenčnosti?

Zelo zgodaj, že pred 30 leti, smo spoznali, kaj prinaša globalizacija. Tekstilna industrija je dober primer. Zaprli smo stare, neučinkovite tovarne, saj so bile naše plače zelo visoke v primerjavi s tujino, denimo s tekstilnimi delavci na Poljskem, zdaj pa se danska moda proizvaja v azijskih državah, mi pa smo obdržali dizajn in logistiko. Izvoz danske mode zdaj dosega skoraj tri milijarde evrov na leto, delovno silo pa smo iz tekstilne preselili v druge dejavnosti, kjer smo konkurenčni. In zato smo po raziskavah tretji na svetu po konkurenčnosti, za ZDA in Švico in pred Finsko in Švedsko.

Nekateri so pred leti menili, da bodo skandinavske države s svojim socialnim modelom imele resne težave ob globalizaciji, a se to ni zgodilo.

Za to ima zasluge "flexicurity", prožna varnost na trgu dela. Imamo prožen trg dela, saj se ljudje pri nas izobražujejo vse življenje, zato jih je lažje zaposliti, če izgubijo delo. Tudi pri odpuščanju delavcev je precej prožnosti, seveda pa imamo dobro poskrbljeno za nadomestila in pomoč brezposelnim, ki so višja kot drugod. Pri nas se tako ne dogaja, da bi se podjetja bala zaposlovati nove ljudi zaradi strahu, da jih čez nekaj mesecev ob slabših razmerah ne bi več mogla odpustiti. Drugje pa taka podjetja zaradi tega raje sploh ne povečajo proizvodnje, ko je priložnost.

Zdaj ste med redkimi državami v EU, ki izrazito nasprotujejo antidumpinškim ukrepom.

Zelo nevarno je, če bo Evropa postala bolj protekcionistična, saj potem ne bi mogli konkurirati nizkim plačam v Aziji. Prava rešitev je v tem, da našim proizvodom damo več dodane vrednosti, da večji pomen dajemo dizajnu, inovativnosti in vlaganju v raziskave ter razvoj.

Tudi pri vlaganju v raziskave in razvoj prednjačite v EU, medtem ko je Slovenija bolj pri repu. Ste se med obiskom dotaknili tudi tega in slovenskim sogovornikom morda dali kak nasvet?

Imeli smo dobre pogovore, a kakšnih nasvetov nismo dajali. Obe državi se dobro zavedata pomena malih in srednjih podjetij. Pri nas vsako leto nastane 16.000 novih podjetij, ki vsako leto ustvarijo 25.000 novih služb. Zelo pomembno je spodbujati mlada podjetja ter izobraževanje in šolanje mladih o podjetništvu.

Kako pa ocenjujete primernost slovenskega okolja za naložbe? Nekateri nam očitajo, da nismo dovolj naklonjeni tujim naložbam, vendar pa sta z naložbo danskega Danfossa pri nas očitno zelo zadovoljni obe strani. Podjetje je zelo uspešno, dobilo pa je tudi priznanji za najboljšega tujega naložbenika in delodajalca v Sloveniji.

Tu imate kvalitetne delavce in mislim, da je še dovolj prostora za tuje naložbe. Sicer pa Danska več uvaža iz Slovenije, kot izvaža. Posebno radi kupujemo prikolice in karavane Adria. Računamo, da bi se trgovina lahko še povečala v obe smeri.

Kateri model je po vašem mnenju v prihodnosti lahko uspešnejši: skandinavski socialni model ali liberalni anglosaksonski model?

Težko je to napovedovati in dajati nasvete. Pri nas se je naš model dobro obnesel, ne vem pa, kako bi se pri vas. Številne države proučujejo model skandinavskih držav in se kar nekoliko čudijo, da smo tako konkurenčni.

Študija mednarodne skupine uglednih ekonomistov je nedavno pokazala, da so ljudje v Švici in na Danskem najbolj srečni na svetu.

Res je, prav pred dnevi so nas uradno razglasili za najbolj srečen narod na svetu. Krasno (smeh).

Študija tudi ugotavlja, da to ni povezano le z gospodarstvom in standardom, ampak še bolj z občutkom demokratičnosti družbe.

Imamo dolgo tradicijo naše demokracije (od 1849), in to dobro deluje. Smo tudi na prvem mestu po demokratičnosti. Ne vem natančno, v čem je skrivnost, a občutek je prijeten.

bojan.glavic@dnevnik.si