Redno je prihajalo do izpaha pogačice, tudi med predstavo. Zaradi tega včasih ni mogel delati tudi po mesec dni. "Šele pred petimi leti, potem ko sem menjal šest ortopedov, sem končno prišel do ortopeda, ki razume, zakaj se te poškodbe dogajajo in da ne morem s plesom kar odnehati, kar so mi svetovali prej," je povedal.
Največji problem je, pravi, da zdravniki ne razumejo, da je ples poklic. "Če bi treniral nogomet ali smučanje in bi bil v reprezentanci, mi tega zagotovo ne bi rekli, ampak bi me zdravili." Športniki imajo ob sebi cel tim zdravnikov, ki skrbi zanje. Plesalci, ki jim je država podelila status svobodnega umetnika, so zaradi svojega vrhunskega dela tudi na neki način v reprezentanci, pravi Bezjak, a zdravstveni vidik pri njih ni urejen.
Bezjak se je z leti skozi izkušnje in napake naučil, kaj je treba v tehniki plesa narediti, da do poškodb ne pride oziroma jih je čim manj. Ovire pa so velike, pravi. Skoraj vsi plesalci, ki jih pozna, imajo obrabo sklepov, pogosto je tudi natrganje in raztrganje meniskusa, križnih vezi... Pleše še vedno, čeprav je ostal že brez meniskusov in križnih vezi na obeh kolenih. To je tudi posledica tega, da je ob poškodbi enega kolena plesal naprej in se je zaradi večjega obremenjevanja drugega kolena poškodovalo še to. "Zakaj še vedno plešem? To je ta norost," odgovarja. Ortoped mu je sicer svetoval nekaj operacij, a se zanje še ni odločil, saj se boji, da bo po operaciji gibljivost kolen omejena. Tako sedaj čaka, da bo medicina izumila kaj novega, s čimer bodo njegove poškodbe laže in bolje rešljive.
