Povsod po Evropi in tudi v nekaterih drugih državah se poletni čas začne zadnjo nedeljo v marcu in se konča zadnjo nedeljo oktobra. Ure premikajo v okoli sedemdesetih državah sveta, vendar ne enako - ponekod prej, ponekod kasneje. V ZDA, kjer so še do lani poletni čas uvedli prvi teden aprila, je ta letos začel veljati cele tri tedne prej in se bo končal šele prvi teden novembra. Motiv za poskusno podaljšanje je varčevanje z energijo. V Sloveniji se ravnamo po evropski direktivi, sicer pa smo urine kazalce prvič prestavili za uro naprej leta 1982.
Prej v posteljo in prej iz nje
In zakaj sploh poletni čas? Spomladi začne sonce vzhajati bolj zgodaj, ura pa je še zgodnja, zato ljudje še spijo. Že v 17. stoletju so odgovorni spoznali, da bi kazalo s premikom kazalcev eno uro naprej naravno svetlobo izkoristiti za delo. O tem je pisal že ameriški državnik in izumitelj Benjamin Franklin, vendar si je rešitev zamislil tako, da je hotel ljudi poslati uro prej v posteljo, da bi se prej zbudili. Svojo zamisel iz eseja o varčevanju z dnevno svetlobo je nato poskušal še nekajkrat neuspešno uveljaviti. Poletni čas so prvi uvedli šele Nemci med prvo svetovno vojno, sledila pa jim večina držav, kjer velja še danes.
Čeprav naj bi bil glavni razlog za premik ure prihranek energije, se njena poraba celo povečuje, so ugotovili kalifornijski raziskovalci, ki so spremljali več kot sedem milijonov električnih števcev v gospodinjstvih. Ta so spomladi res porabila manj elektrike, vendar se je potrošnja povečala pozno poleti in jeseni, ko so ljudje zgodaj zjutraj prižgali gretje, ob daljših poletnih popoldnevih pa so se hladili s klimatskimi napravami. Za 4 odstotke višjo porabo so Kalifornijci plačali 8,6 milijona dolarjev več. Ker se je raziskava osredotočila samo na gospodinjstva, vpliv premikanja ure na gospodarstvo ni znan. Avtorje je tudi presenetilo, kako malo raziskav o morebitnih prihrankih zaradi poletnega časa je bilo pravzaprav opravljenih.
Sprememba notranje ure ni preprosta
Premik urinih kazalcev naprej je "mala malica", sprememba človeške notranje ure pa ni tako preprosta. Grozd možganskih celic v hipotalamusu deluje kot uravnalec telesnega časa. Notranja ura ljudem narekuje, kdaj naj jedo, spijo, kdaj naj se zbudijo in opravijo druge dnevne naloge. Uravnava jo sonce, ki telesu naroči, kdaj naj sprosti hormone za budnost, ki pospešijo presnovo, pritisk in telesno temperaturo. Sončni zahod pove telesu, da je čas za počitek in spanje. Ker premik ure naprej vzame jutranjo uro in jo doda večeru, so jutra temna, to pa lahko biološko uro ohranja v zimskem vzdušju.
Znano je, da se v zimskih mesecih poslabšajo simptomi depresije, veliko ljudi pa trpi zaradi sezonskih sprememb, ki se kažejo kot depresija, težave s spanjem, želja po sladki hrani in jedeh z ogljikovimi hidrati, nedejavnost in glavoboli. V času, ko bi se njihovo stanje začelo popravljati, sprememba ure pahne ljudi nazaj v februar. Edina pozitivna stvar daljše sončne svetlobe je ugoden vpliv vitamina D, ki je ključen za absorpcijo kalcija, na zobe in kosti. Pri prehodu na poletni čas si lahko pomagamo tako, svetujejo strokovnjaki, da se nekaj dni pred spremembo ure odpravimo malce prej v posteljo in si tudi prej navijemo budilko; že 15 minut pomaga.