Prvi tovrstni načrt je Kitajska objavila leta 2009. Po mnenju strokovnjakov s kitajskih državnih inštitutov so bili cilji doseženi: napredek naj bi bil opazen. Novi dokument, s katerim vlada po poročanju državne agencije Xinhua izraža "trdno voljo" po krepitvi človekovih pravic, naj bi prizadevanja na tem področju še okrepil.
Čistejši zrak in večji nadzornad varnostjo hrane
Tovrstna zagotovila je seveda treba brati v skladu s specifičnimi kitajskimi pogledi na človekove pravice. Kitajska je razvijajoča se država, ki se mora osredotočati zlasti na ekonomski razvoj in "preživetvene" potrebe svojih prebivalcev, prizadevanja za varovanje človekovih pravic so zato lahko le del petletnega načrta (2011-2015), v katerem imajo prednost reforme na področju gospodarstva, in zelo postopna. Kitajski mediji, ki imajo tudi angleške izdaje, ukrepe sicer predstavljajo zelo selektivno in v obrisih, vsem pa je ključen poudarek, da bodo predvsem izboljšali vsakodnevno življenje ljudi.
Dokument namreč v prvo vrsto postavlja pravico do čistega okolja, ki je na Kitajskem hudo degradirano. V Pekingu, na primer, je smog tako gost, da je nevajenim tujcem težko dihati, sonca pa skoraj ni mogoče videti drugače kot skozi meglice, pa čeprav Pekinžani en dan v tednu z avtomobili ne smejo na cesto, na registracijo svojih vozil pa zaradi ekoloških prizadevanj mestnih oblasti čakajo tudi po tri leta. V prihodnjih treh letih naj bi tako z različnimi ukrepi zagotovili čistejši zrak. V ta namen naj bi poostrili nadzor nad meritvami. Bolj striktno naj bi izvajali predpise o varnosti hrane in proizvodnji zdravil. Posebno pozornost bodo posvetili varnosti šolskih avtobusov in prehranjevanju šolarjev na podeželju, poroča Global Times.
Obljube za več pravic na sodiščih in med policijskim pridržanjem
Ukrepi se dotikajo tudi vprašanj, zaradi katerih je Kitajska deležna ostrih očitkov zahoda, med drugim smrtne kazni. Za zahodni pogled so novosti na tem področju bolj kozmetične narave, za tukajšnjo vlado so pomemben korak naprej. Dokument obljublja, da bodo sodni postopki v tovrstnih primerih izboljšani, s čimer naj bi varovali pravice obtoženih. Med drugim naj bi postopki na drugi sodni stopnji potekali javno, vključeno bo zaslišanje obtoženca, njegov odvetnik pa bo lahko imel zagovor obtoženca, če se bo tako odločil. Vrhovno sodišče bo objavilo nekaj tipičnih primerov obsojenih na smrt, s čimer naj bi javnosti pojasnili standarde za izrekanje smrtne kazni. V skladu z načrtom naj bi se bolje godilo tudi osumljencem na policijskih zaslišanjem. Prostore za te namene naj bi namreč opremili z video in tonskimi snemalnimi napravami, s čimer naj bi preprečili policijsko nasilje. Odgovorni za nezakonito pridržanje bodo v bodoče kaznovani. Med ukrepi za varovanje človekovih pravic na področju religije so omenjene graditve novih šol v okviru budističnih in islamističnih institucij. Muslimanom bo olajšano potovanje v Meko.
Dokument obljublja tudi boljši vpogled v delo vlade, zlasti pri razporejanju proračunskega denarja in pri socialnih transferjih, in bolj transparentno kadrovsko politiko v državni upravi. V bodoče naj bi bili kriteriji za zaposlovanje jasnejši, prav tako bodo javno dostopne reference novozaposlenih. Slednje je odgovor vlade na splošno razprostranjeno prepričanje ljudi, da se je mogoče do mesta v državni upravi dokopati le s pomočjo korupcije.
Morda je še najbolj obetavno znamenje prizadevanj vlade, da namerava okrepiti spoštovanje človekovih pravic, dejstvo, da je bilo v medijih (v Global Timesu na primer) dovoljeno izraziti mnenje tudi strokovnjakom za področje človekovih pravic, ki so do najnovejšega akcijskega načrta kritični. "Varstvo političnih in civilnih pravic še vedno ni deležno zadostne pozornosti," meni Teng Biao, profesor na Kitajski univerzi za politične znanosti in pravo ter odvetnik v primerih kršitev človekovih pravic. Na področju svobode izražanja je še vedno precej omejitev, prav tako še vedno ni vzpostavljen neodvisni sodni sistem. Socialne krivice, ki jih doživljajo ljudje, odsevajo v številnih peticijah, ki jih oblastem pošiljajo ljudje.
Jian: Amerika bi se morala bolj posvetiti svojim problemom
Mnenje dr. Tenga je v državno nadziranih medijih osamljeno. Veliko več strokovnjakov poudarja, da zahod ne razume kitajskih specifik pri udejanjanju človekovih pravic. Najprej je treba poskrbeti za osnovne pravice ljudi, nato pridejo na vrsto pravice, ki jih poudarja zahod, ki ima za povrh dvojne standarde. "Kitajska je v minulih letih na področju varovanja človekovih pravic naredila ogromen korak naprej in vendar so jo ZDA v preteklosti, ko je na tem področju naredila veliko več napak, manj kritizirale kot zdaj. Razlog je v tem, da tako Amerika lažje uresničuje svoje strateške načrte," zatrjuje Chang Jian, profesor na univerzi Nakai. Po njegovem mnenju, ki je na Kitajskem pogosto, bi se Amerika morala bolj posvetiti svojim problemom na področju človekovih pravic, ki jih razkriva ravnanje z zaporniki v Guantanamu, ravnanje vojakov v Afganistanu, ki so sežigali koran, in na desetisoče ubitih civilistov v Iraku in Afganistanu.
Številni strokovnjaki tudi poudarjajo, da Kitajska nikomur ne vsiljuje svojega koncepta, saj ima vsaka država, kot poudarja dr. Chang, pravico, da politiko varovanja človekovih pravic oblikuje po svoje, v skladu z lastnimi prioritetami in okoliščinami.
