Ustavno sodišče je tej izjemi reklo ne in proti premierju so stekli številni procesi, zaradi katerih zdaj na dan bruhajo pikantne podrobnosti iz prisluhov iz policijskih preiskav.
Potem ko so proti omejevanju svobode objavljanja prisluhov v medijih Italijani protestirali na ulicah, se je protestu zdaj pridružila še italijanska spletna enciklopedija Wikipedija.
Za novinarje denarne in zaporne kazni
Zakon o prisluhih, kot pišejo na svojih spletnih straneh, ogroža njihov obstoj. Tudi za spletne strani namreč predvideva objavo popravka v 48 urah, če se kdor koli čuti užaljenega zaradi objave. V nasprotnem je zagrožena visoka denarna kazen. Pri tem pa, kot izpostavljajo na Wikipediji, zakon ne predvideva, da bi zahtevek za popravek pretehtala tretja stran oziroma, da bi o točnosti popravka sploh razpravljali. Italijanska Wikipedija se je zato zavila v praznino. Podobno kot so to storili največji časniki v državi sredi poletja, prav tako zaradi takrat predlaganega zakona o prisluhih.
Berlusconijeva koalicija zdaj v parlamentu išče večino za podporo zakonu, ki ne le močno omejuje možnosti objavljanja prisluhov, ampak novinarjem in urednikom grozi z enomesečno zaporno kaznijo in denarnimi kaznimi v višini 10.000 evrov, za izdajatelje pa vse do 300.000 evrov, če prekršijo določila zakona. Berlusconijeva stranka ima pri zakonu podporo koalicijske partnerice Severne Lige in nekoliko manj navdušeno še tako imenovanega Tretjega pola, ki podporo izkazuje z vzdržanimi glasovi. V Krščansko-demokratski uniji na primer menijo, da je treba zlorabo prisluhov preprečiti, vendar ne na račun omejevanja svobode tiska. Pri potrjevanju takšnega zakona, pravijo, ne želijo sodelovati.
Samocenzura Wikipedije je med spletnimi blogerji že zanetila požar. Na spletnih socialnih omrežjih so začele nastajati številne iniciative v podporo svobodi govora, medtem ko "realni" nasprotniki zakona, ki so včeraj protestirali v Rimu, proteste načrtujejo tudi v prihodnjih dneh.
Berlusconi kot Orban
Včeraj so sicer v Ljudstvu svobode predlagali dopolnilo k zakonu, ki bi iz obvezne objave popravkov izključil spletne bloge in vse preostale podobne amaterske spletne strani. Popravke bi bili torej dolžni objavljati zgolj spletni časopisi, ki so registrirani v skladu z zakonom o medijih.
Želja predsednika vlade ustaviti curljanje prisluhov v javnost je razumljiva, saj so prav iz prisluhov v javnost prišle umazane podrobnosti o korupciji v politično-gospodarskih vrhovih ter o seksualnih škandalih v njegovih vilah po državi. Še posebno zadnji so se odrazili v padanju podpore aktualni vladi. Berlusconija zaradi vztrajnega boja proti objavi prisluhov nekateri že primerjajo z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom, ki je po Evropi zaslovel prav zaradi spornega spreminjanja medijske zakonodaje.
