Bolonjski študij, ki zaradi manjših skupin študentov zahteva boljše prostorske in kadrovske pogoje, bo zato vsaj v prehodnem obdobju dražji, čeprav je bilo predvideno, da bo cenejši. Ovire za hitrejšo prenovo pa so po rektoričinih besedah tudi v glavah: marsikje se namreč še niso poslovili od stare miselnosti, da morajo študentje osvojiti "vse znanje vseh profesorjev" že na prvi stopnji. "Marsikaj je mogoče izpustiti, umestiti v izbirne predmete ali pa s prve stopnje premakniti na drugo ali tretjo," je menila rektorica in ob tem poudarila: "Bolonjska prenova je proces, ki bo trajal vsaj desetletje, fakultete, ki so prve uvedle bolonjske programe, jih bodo zato tudi prve prenovile..."
Na vprašanje, ali bo prenovljen bolonjski študij res krajši, je dejala, da je sama v to na začetku trdno verjela, toda po sprejetju zakonske novele, ki je dosedanje diplomante izenačila z diplomanti druge in ne prve bolonjske stopnje, se tudi sama boji, da bo bolonjski študij na koncu daljši od dosedanjega. Obstaja namreč precejšnja verjetnost, da bo velika večina študentov nadaljevala študij. Kar zadeva zakonsko nedorečenost glede absolventskega staža, pa je znova povedala, da bodo lahko bolonjski študentje po statutu UL absolventski staž izkoristili po prvi ali po drugi stopnji, ob tem pa ni zanikala možnosti, da sodišče ob morebitni pritožbi študentov razveljavi statut oziroma zakon razume drugače. Glede visokošolskih programov je povedala, da so na UL sprejeli načrt, po katerem si bodo prizadevali za notranjo ločitev visokošolskih od univerzitetnih programov. Prvi naj bi bili bolj praktično usmerjeni, organizacijsko ločeni, s študenti naj bi več delali ljudje od zunaj, iz gospodarstva, izvedba teh programov pa naj bi bila tudi cenejša za univerzo.
