V spermalni banki, ki že več kot desetletje deluje v sklopu klinike za reprodukcijo UKC Ljubljana, shranjujejo semena za pare, ki otroka ne bi mogli spočeti brez darovane celice, pa tudi za bolnike z rakom, kot je S. B., ki svoja semena hranijo zgolj zase. Poleg teh se za hrambo svojega semena pogosto odločijo tudi moški pred trajno sterilizacijo. "Za vsak slučaj, če si kdaj v prihodnje premislijo," pojasnjuje dr. Sašo Drobnič, ginekolog s tamkajšnje ginekološke klinike. Tistih, ki seme hranijo zase, je precej precej več kot darovalcev. Tako trenutno v spermalni banki hranijo 1722 vzorcev semen bolnikov z rakom in 165 vzorcev semen darovalcev.

Večina darovalcev je v poznih tridesetih

Postopek je za moške sila preprost. Najprej morajo izpolniti vprašalnik, da se na kliniki prepričajo, ali kandidati izpolnjujejo vse predpisane pogoje. Svoje seme lahko daruje vsak polnoletni moški, ki ni starejši od 55 let in ki v družini nima dednih bolezni. "In ima kakovostno seme," pristavi Drobnič. Darovalci ostanejo anonimni, večina moških, ki se odloči za darovanje, pa je starih nekje od 35 do 40 let.

Potem ko odgovorijo na nekaj vprašanj, moški vstopijo v eno izmed treh majhnih in ozkih sobic, ki so opremljene z umivalnikom, majhno leseno klopco in plakati gospodičen. Lonček s spermo skozi lino v steni potisnejo na drugo stran, kjer ga pričaka medicinska sestra. Seveda imajo nekateri moški tremo in zato težave. "Tega je precej. Nekateri poskušajo, po dveh urah pa pridejo iz sobe in rečejo, da ne morejo," pove Drobnič. Tem moškim lahko na pomoč pristopi partnerka v posebni sobi za pare. Ta je nekoliko večja od drugih, opremljena pa je tudi s preprosto posteljo. Darovalci spolnih celic v Sloveniji ne prejmejo plačila. Kljub temu na kliniki moškim, ki darujejo spermo, povrnejo potne stroške in prispevajo manjšo dnevnico za hrano, skupaj nekaj deset evrov.

Za rešetkami

Semena čuvajo za zaklenjenimi rešetkami. Shranjena so v majhnih, tankih slamicah, ki jih v laboratoriju vtaknejo v epruvete, nato pa namestijo v nekakšne kovinske amfore s tekočim dušikom, kjer jih neprestano hladijo na temperaturi -196 stopinj Celzija. "Na tak način lahko semena hranimo neskončno dolgo," pravi Drobnič, "tudi po 100 letih je seme ravno toliko uporabno kot po letu dni."

Darovalcev, ki izpolnjujejo vse pogoje, je ravno toliko, da zadostijo potrebam, a je vselej potreba po dodatnih. Ker pa je zaloga omejena, si ženske ne morejo izbirati bioloških lastnosti darovalca. "Izbiro približno prilagodimo partnerjema. Če sta oba svetlopolta in blondinca, ženske denimo ne oplodimo s spermo črnolasca. Vsaj približno poskusimo prilagoditi tudi krvno skupino."

Sodeč po uradnih statistikah vsaj 15 odstotkov parov v Sloveniji ne more spočeti otroka. Vsako leto je v ljubljanskem UKC s semeni darovalcev iz semenske banke spočetih povprečno 15 otrok, v desetletni zgodovini semenske banke pa je bilo z umetno oploditvijo s semeni darovalcev spočetih že 130 otrok. S spermo enega darovalca oplodijo največ dve različni ženski: "Večkrat pa se zgodi, da žensko po dvakrat umetno oplodimo in ker ima vsaka do svojega že rojenega otroka neki poseben odnos in želi imeti še enega podobnega, pogosto tudi drugič prosi za seme istega darovalca kot prvič. Seveda ji ustrežemo."

Mnogi pari gredo v tujino

Precej manj so v Sloveniji dostopne darovane jajčne celice. Postopek darovanja je v tem primeru kompleksnejši in dolgotrajnejši kot darovanje moškega semena, za darovalko pa je neprijeten ali celo boleč. "Vseskozi kronično primanjkuje darovalk. Darovana jajčeca zadostujejo le za med 10 in 20 odstotkov potreb," ocenjuje Drobnič. Mnoge zato odidejo na zdravljenje v katerega od centrov v tujini.

Tega zaradi (pre)dolgega čakanja v Sloveniji parom plača zdravstvena blagajna. Večina parov se pri tem odloči za Češko ali Avstrijo, so nam pojasnili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, lani pa so povračilo stroškov pri oploditvi z darovano celico v tujini odobrili v 27 primerih. Stroške so parom povrnili do cene, ki za enake storitve velja v Sloveniji.

Da bi jim v prihodnje prihranili poti v tujino, bi v Sloveniji potrebovali več darovalk. Predsednica Društva za večjo rodnost Mojca Pirnat se zavzema za plačljivo darovanje ženskih spolnih celic, saj se dosedanje akcije, s katerimi so le pozivali k darovanju, niso najbolje obnesle. Tudi v državah, kamor hodijo ženske na postopke z darovano jajčno celico, je darovanje plačano, je poudarila. Prav tako se ji zdi smiseln uvoz semena iz drugih evropskih držav. S tem bi po njenih besedah parom omogočili večjo izbiro, kot jo imajo danes v Sloveniji. Mnogim na primer ni pomembna le groba fizična podobnost z darovalcem, je poudarila, ampak tudi krvna skupina in druge lastnosti. Velik del teh staršev otrokom namreč ne namerava razkriti, da so se rodili s pomočjo darovalčeve celice.

Pirnatova ob tem opaža, da so starši, ki potrebujejo oploditev z biomedicinsko pomočjo, danes precej manj povezani kot pred nekaj leti in da se redkeje obračajo na združenja. Mnogi informacije iščejo le po spletu in gredo, ne da bi sploh vedeli za možnost povračila stroškov prek zdravstvene blagajne, na postopek z darovano celico v tujino na lastne stroške. Parom zato svetuje, naj se pred odhodom dobro pozanimajo. Kot pravi, pa gredo naravnost v tujino nekateri tudi zaradi strahu, da bi za njihove težave z zanositvijo oziroma neplodnostjo izvedela okolica. Za mnoge od njih, zlasti moške, je to tudi na osebni ravni zelo boleče vprašanje, je opozorila.