Sodni epilog dočakali le trije primeri

Razkorak med pičlo sodno prakso in strmim naraščanjem števila prijav sovražnega govora na spletu, ki je po mnenju vseh udeležencev foruma nevaren in ga nikakor ne bi smeli podcenjevati, je že zdaj skrb zbujajoč. S tem se ne smemo sprijazniti, je poudarila urednica revije Obrazi Alma Sedlar, ki je vodila razpravo. Lija Mihelič, vodja Spletnega očesa, spletne točke za prijavo otroške pornografije in sovražnega govora na spletu, je povedala, da vsako leto dobijo več prijav. Lani se je zaradi sovražnega in žaljivega govora nanje obrnilo 800 ljudi, policiji so poslali 67 prijav. Letos so dobili kar 2835 prijav, policiji pa so jih poslali 95. Policija je na tožilstvo na podlagi teh prijav predlani vložila 12 ovadb, lani 27, toda sodišča so doslej obravnavala vsega skupaj le tri obtožne predloge, en sam pa se je končal z obsodilno sodbo (zaradi pozivanja k nasilju nad Romi).

"Počutimo se nekoristne in neučinkovite. Od naših prijav ni nobenega haska. Prijavitelji sovražnega govora so upravičeno nezadovoljni," je potožila Lija Mihelič, ki sicer ljudem svetuje, naj se obrnejo na spletne portale, ki so objavili sporno izjavo. Vsi tisti, ki so podpisali kodeks ravnanja (Dnevnik je med njimi), bodo takšno izjavo umaknili. Po njenem mnenju bi morali spremeniti 297. člen KZ tako, da bi bil ljudem jasen.

Težava je v tem, je pojasnila dr. Neža Kogovšek Šalamon, da sovražni govor ni pravna kategorija. Ne obstaja niti enotna definicija sovražnega govora. Razloge za to je iskati v subjektivnosti sovražnega govora oziroma v bojazni, da bi s pretiranim odzivom posegli v svobodo govora, enega najpomembnejših civilizacijskih dosežkov. Sovražni govor je kaznivo dejanje le v primeru, če izpolnjuje tri objektivna merila. Biti mora javen, usmerjen mora biti proti skupini (sicer gre za razžalitev ali obrekovanje), vsebovati pa mora tudi neposredno spodbujanje k nasilju. Ali drugače: obstajati mora verjetnost, da bodo besede pripeljale do nasilja. Po mnenju dr. Kogovšek Šalamon je treba vlagati ovadbe, le tako bo sčasoma prišlo tudi do obsodb. Sicer pa je najboljša obramba proti sovražnemu govoru "več govora", je poudarila.

"Spletne strani so tudi javni kraj"

Tudi namestnik varuhinje človekovih pravic Jernej Rovšek je povedal, da število prijav sovražnega govora narašča; lani so dobili za 40 odstotkov več prijav. Na sovražni govor se odzivajo tudi javno, vendar menijo, da je učinek večji, če se ne odzovejo prav vsakič. Kot je dejal, gre v zadnjem primeru (afera Majer) zasluga tudi medijem, da so od varuhinje zahtevali in dobili takojšen odziv. Sicer pa so ministrstvu za kulturo predlagali, da spodbujanje sovraštva in nasilja sankcionira tudi v (novem) zakonu o medijih, toda inšpektorat za medije je predlogu nasprotoval s pojasnilom, da je opredeljevanje tovrstnih dejanj preveč subjektivno.

Rovšek je še opozoril, da veliko pravnikov meni, da bi bilo ustrezneje, če bi sovražni govor sankcionirali kot prekršek, zakon o javnem redu in miru po njegovem to omogoča. "Spletne strani bi lahko mirno razumeli kot javni kraj," je dejal. Po mnenju sociologa dr. Romana Kuharja je zelo pomembno, da sovražni govor kazensko preganjamo, še bolj pomembna pa je javna obsodba. "Spontana civilnodružbena akcija na FB s slikami uporabnikov v trenirkah in humor sta bila pravi način." Aleš Butala je opozoril tudi na nedopustno počasnost slovenskih sodišč.

Obtožni predlog v primeru sovražnega govora (Zmaga Jelinčiča) v oddaji Piramida so na tožilstvu vložili v štirih dneh, nato pa je sodišče potrebovalo štiri leta, da je storilca na koncu oprostilo. Tako pozna sodba seveda nima pravega smisla, je poudaril Butala.