"Zakon ne ogroža, ampak spodbuja zaposlitve," je pred maloštevilnim občinstvom v dvorani rektorata zatrdil minister in pojasnil, da gre pri malem delu za priložnostna in začasna dela, kjer bodo za delodajalce veljale številne omejitve, zato bodo prisiljeni zaposlovati. "Z zmanjšanjem obsega študentskega dela bomo dobili nove zaposlitve," je poudaril.
Po mnenju predsednika Gibanja za dostojno delo in socialno družbo Marka Funkla so se zlorabe študentskega dela razširile zaradi neustreznega visokošolskega sistema, premajhnega nadzora in slabih zaposlitvenih možnosti za mlade. Prepričan je, da tega zakon o malem delu ne popravlja, hkrati pa v isti koš kot študente meče tudi upokojence in brezposelne, s katerimi imajo malo skupnega.
"Ta zakon ne bo rešil slovenskega gospodarstva, ne bo povečal rednih zaposlitev, ampak bo še en izgovor za delodajalce, da jim ne bo treba redno zaposlovati," je dejal Funkl. Strinja se, da je področje študentskega dela treba urediti, a po drugi poti.
Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je prav tako poudaril, da ne nasprotujejo ciljem sprejetega zakona, je pa to po njihovih ocenah napačna pot do teh ciljev. Sporno se mu zdi predvsem to, da delovno silo razlikuje v dve vrsti - tisto s pogodbo o zaposlitvi, ki posamezniku jamči številne pravice, kot so prevozni stroški, malica in dopust, ter tisto, ki opravlja malo delo in teh pravic nima, čeprav opravlja enako delo. "Malo delo je bazen 'zaposlenih revnih'," je prepričan.
Svetlik je odgovoril, da malega dela ni mogoče enačiti z rednim delom, saj ureja le priložnostna dela. Strinja se, da si posameznik na podlagi takšnega dela ne bo mogel zagotoviti socialne varnosti, je pa prepričan, da si bo z ureditvijo položaja na trgu dela lahko lažje zagotovil varnost drugače.
Nasprotovanje zakonu v študentskih vrstah po ocenah ministra kaže, da je mlade strah sprememb. "To kaže, da nismo družba, ki se je pripravljena razvijati," je menil. Spomnil je tudi, da je vlada sprejela številne ukrepe za pospeševanje zaposlovanja mladih, kar se kaže v podatku, da ima Slovenija četrti najnižji delež brezposelnih mladih v Evropi.
