Predlog pokojninske reforme ureja zlasti vprašanje obveznega pokojninskega zavarovanja, prvega stebra, ki temelji na medgeneracijski solidarnosti, je pojasnil minister. Po njegovem opozorilu bi se v primeru referendumske pobude postavilo vprašanje, ali lahko večina odloča o pravicah manjšine.

"Če bo vložena pobuda za referendum, bomo morali z uveljavitvijo pokojninskega zakona počakati, dotlej pa bo veljal zdajšnji zakon," je dejal minister.

V tem času po njegovih besedah niso predvideni sestanki s predstavniki sindikatov. Na zadnjih srečanjih so slednji vztrajali pri svojem predlogu, ki pa ga ni možno sprejeti, če želimo zagotoviti stabilnost pokojninske blagajne, je poudaril.

Glavna zahteva sindikatov, ki se zavzemajo za možnost upokojitve brez odbitkov pri 60 letih, pri čemer bi za moške zadostovalo 40 let pokojninske dobe in za ženske 38 let, za vlado ni sprejemljiv. Moški se že danes upokojujejo starejši od 60 let, opozarja minister.

Vlada vztraja pri predlogu, da je pokojninska doba za tiste, ki so začeli delati zgodaj, tri leta daljša.

Po Svetlikovih besedah k stabilnosti pokojninske blagajne ne prispeva niti sprejeto dopolnilo SLS, po katerem se čas služenja vojaškega roka šteje v pokojninsko dobo. "To bi pomenilo 60 milijonov evrov dodatnih stroškov," je poudaril.

Državni zbor je drugo obravnavo reforme opravil na izredni seji 2. decembra. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je pred tem znova opozorila, da vlada predlaga take pogoje za starostno pokojnino, ki jih bo večina težko dosegla.

Pokojninska reforma prinaša vzdržnost blagajne in več dela

Pokojninska reforma bo po napovedih generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) Marijana Papeža prinesla vzdržnost pokojninske blagajne, hkrati pa težje delo Zpiza. Novi zakon naj bi namreč začel veljati 1. januarja 2011, Zpiz pa vse do sprejetja ne bo poznal sprememb, je pojasnil za današnje Delo.

Primanjkljaj se je v pokojninski blagajni prvič pojavil leta 1996, ko se je v interesu oživljanja slovenskega gospodarstva prispevna stopnja za delodajalce znižala s 15,5 na 8,85 odstotka. Omenjeni primanjkljaj je država sanirala leta 2005 in odtlej Zpiz s pomočjo države posluje z izravnanimi prihodki in odhodki, je za časnik dejal Papež.

Glavni vir prihodkov so z 68 odstotki še vedno prispevki delodajalcev in delojemalcev, dva odstotka zagotavlja Kapitalska družba, preostalo pa država. Leta 2007 je za enega upokojenca delalo 1,67 zavarovanca, leta 2008 1,71, leta 2009 pa 1,66. Po besedah Papeža je razmerje danes še slabše, vendar točnih podatkov nima.

Pokojninska blagajna bo po mnenju generalnega direktorja Zpiza stabilna, ko bo gospodarstvo v porastu in bo več dobro plačanih delovnih mest. Prihodki od prispevkov bodo takrat visoki, država pa bo za pokojnine namenjala manj sredstev. Kot dodaja Papež, trenutna demografska struktura kaže, da bo čez nekaj let premalo delovno aktivnega prebivalstva.

Število upokojencev se v neugodnih gospodarskih razmerah ni povečalo tako drastično, kot so nekateri napovedovali, pojasnjuje Papež. V prvih enajstih mesecih leta 2010 je upokojevanje v primerjavi z istim obdobjem lani poraslo za 19,9 odstotka. Decembra bo po Papeževih ocenah še zabeležena porast, vendar ne predvideva nič pretresljivega.

S pravočasno pokojninsko reformo bi se po njegovem mnenju izognili radikalnejšim ukrepom. Nekoč so za tekoča izplačila pokojnin na Zpizu najemali posojila, od julija 2005 pa to zaradi sredstev države ni bilo več potrebno. Tekoče izplačevanje v vsakem primeru pričakuje tudi v prihodnje, prav tako pa tudi poslovanje zavoda z izravnanimi prihodki in odhodki.

Od reforme si Papež obeta predvsem učinke na dolgi rok. Pričakuje, da bo zagotavljala dostojne pokojnine in vzdržnost pokojninske blagajne. Po sprejetju novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pa se bodo izvajalci zavarovanja dobro organizirali, da bodo težave zaradi dodatnega dela minimalne.

V državnem zboru obravnavani zakon jim bo prinesel kar nekaj dodatnega dela, zato bi bilo po Papeževem mnenju dobrodošlo povečanje števila zaposlenih na zavodu. Glede na gospodarski položaj pa je zadovoljen že s tem, da v letu 2011 kadra ne bodo morali krčiti.

Na vprašanje novinarke, o najvišji izplačani pokojnini, je odgovoril, da je ta novembra 2010 znašala 2237 evrov. Prejel jo je upokojenec, ki je imel izredno veliko delovne dobe, z izkoriščenimi bonusi, ki povečujejo pokojnino, in še z davčnimi olajšavami za starost.