Največ sodelujočih v anketi, 39 odstotkov, je menilo, da je vlada delala srednje dobro; da je delala slabo, je prepričanih 31,2 odstotka vprašanih, da je bilo njeno delo zelo slabo, celo negativno, je menilo 18,6 odstotka anketiranih. Da je vlada delala precej dobro, je presodilo 8,8 odstotka vprašanih, da je bilo njeno delo zelo dobro, celo odlično, 1,3 odstotka, enak pa je bil tudi odstotek tistih, ki o njenem delu nimajo nobenega mnenja.

Večina, 43,4 odstotka vprašanih, je Pahorjevo delo ocenila kot srednje dobro, 26,66 odstotka kot slabo, 17,6 odstotka kot zelo slabo, 8,9 odstotka kot precej dobro, trije odstotki pa kot zelo dobro oziroma odlično. Vsi rezultati so slabši od ocen, kot sta jih tako vlada kot njen predsednik dobivala v anketi, ki je bila opravljena po prvih stotih dneh vladanja.

Med ministri se je najbolje odrezal minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar z oceno 3,39, za njim so ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, minister za Slovence po svetu Boštjan Žekš in minister za zdravje Dorjan Marušič. Ministra za finance Franca Križaniča (2,53) in ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregorja Golobiča (2,36) so anketirani uvrstili na dno lestvice. Skoraj vsi, razen Žbogarja, so si poslabšali ocene, ki so jim jih vprašani namenili po stotih dneh vladanja.

Na vprašanje, kako se je vlada odzivala na izzive finančne krize, je 46 odstotkov sodelujočih odgovorilo, da slabo, 29,2 odstotka pa, da dobro. Z zelo slabo je delo vlade pri iskanju izhodov iz krize ocenilo 22,1 odstotka vprašanih, da so bili vladni ukrepi zelo dobri, pa je menilo 1,6 odstotka sodelujočih. Tudi pri tem vprašanju so vse ocene slabše, kot so bile po stotih dneh vladanja.

Glede na to, da je bila vladna koalicija v preteklih dveh letih večkrat na preizkušnji, je avtorje ankete zanimalo, kako sodelujoči ocenjujejo njeno trdnost. Večina, 63,5 odstotka, je prepričanih, da koalicija ni trdna, po stotih dneh je bilo takih 47,5 odstotka; da je trdna, je prepričanih 28,9 odstotka vprašanih, po stotih dneh pa je bilo takih 46,2 odstotka sodelujočih v takratni anketi.

Referendum o RTV Slovenija podpira 18,3 odstotka vprašanih, 67,6 odstotka je proti, referendum o malem delu pa podpira 33,4 odstotka sodelujočih, 59,7 odstotka mu nasprotuje, še navaja Delo.

Anketiranje po telefonu je med 2. in 4. novembrom za uredništvo Dela na reprezentativnem vzorcu 483 odraslih državljanov opravil oddelek za tržne raziskave Dela Stik.