Gre za skupaj dve milijardi evrov, ki jih je država pridobila z izdajo obveznice in zakladnih menic, in sicer za poplačilo tekočih obveznosti in dolgov državnega proračuna. A namesto tega je skupaj 1,34 milijarde evrov prek enotnega zakladniškega računa naložila v poslovne banke v obliki triletnih depozitov, kar pomeni, da so sredstva države do aprila leta 2012 na razpolago poslovnim bankam, država pa do takrat z njimi ne more razpolagati. Sredstva bi tako morala biti prikazana v računu finančnih terjatev in naložb, ki ni negativen le v višini 282 milijonov evrov, kot meni vlada, ampak dejansko v višini 2,17 milijarde evrov, so prepričani na računskem sodišču. Vlada in minister za finance Franc Križanič se z računskim sodiščem ne strinjata in trdita, da poslovne banke le upravljajo sredstva države. "Razlika je v tem, da za nas veljajo tudi mednarodni računovodski standardi," pa je različno interpretacijo zakona o javnih financah - Križanič je včeraj že napovedal njegovo spremembo - komentiral predsednik računskega sodišča Igor Šoltes.
Da bi se izognili državni pomoči, bankam namesto posojil depoziti
Namesto da je država bankam pomagala v obliki depozitov, bi lahko poslovnim bankam denar posodila, menijo na računskem sodišču, je pa res, da je izbran ukrep za banke ugodnejši. Če bi te najele posojilo pri državi, bi to pomenilo državno pomoč, kar bi vplivalo na boniteto posamezne banke ter posledično na višje stroške pri njihovem nadaljnjem pridobivanju sredstev na bančnih trgih. Poleg tega je v primeru posojil države poraba sredstev natančno določena, "ne tako nedoločena, kot pri depozitih", obrestna mera pa bi bila odvisna od bonitete posamezne banke.
"Ne dvomimo o plemenitosti samega dejanja," je odločitev države za ohranitev stabilnosti slovenskega bančnega sistema komentiral Šoltes, a hkrati poudaril, da finančne transakcije niso bile izvedene v skladu z zakonom. "Čas krize je res čas večjih tveganj, a kljub temu mora država zagotavljati instrumente in sisteme, da se ta tveganja čim bolj zmanjšajo," je dodal prvi mož računskega sodišča. Finančni minister Križanič je nasprotno prepričan, da je Slovenija ravno zaradi teh depozitov povsem varna pred morebitnimi pretresi na kapitalskih trgih. "Ko se bodo ti depoziti sproščali, takrat zapadejo tudi dolgovi," je dejal Križanič. "Depozitov se verjetno ne bo dalo preknjižiti v kredite, bomo pa pripravili ustrezne spremembe dveh členov zakona o javnih financah," je še pojasnil. Križaničevo ministrstvo si je sicer prislužilo še opombo, da neustrezno nadzira izvajanje zakonov o jamstvenih shemah.
Poroštva države NLB in Abanki niso ustrezno zavarovana
Država je za omejitev učinkov finančne krize lani izdala skupaj 2,1 milijarde evrov poroštev, kar predstavlja 84 odstotkov vseh lani izdanih poroštev. NLB je prejela poroštvo države za zadolžitev v višini 1,5 milijarde evrov, Abanka pa za 500 milijonov evrov. Če bi prišlo do unovčenja poroštev, bi država sicer vzpostavila terjatev, a brez zagotovila glede višine njenega poplačila, so ugotovitev, ki na končno mnenje ni vplivala, pojasnili na računskem sodišču. Zakonodaja v primeru poroštev države ni dovolj zavezujoča, menijo, država pa je posledično postavljena v tvegan položaj.
V NKBM pa je država s sredstvi, namenjenimi dokapitalizaciji bank, kupila podrejene obveznice. Nekaj manj kot 13 milijonov evrov je država namenila mariborski banki. "Za državo nakup teh obveznic ne predstavlja naložbe v kapital banke, ampak v njen dolg," je pojasnil Šoltes in dodal, da sredstva tako niso bila porabljena v skladu z namenom, določenim v proračunu.
Računsko sodišče je sicer med drugim ugotovilo še nepravilnosti pri zaposlovanju, izplačevanju dodatkov zaposlenim in javnih naročilih. Vlada mora sodišču v 90 dneh predložiti odzivno poročilo in v njem navesti popravljalne ukrepe. Ob tem je Šoltes izrazil pričakovanje, da bo finančno ministrstvo zaključni račun ustrezno popravilo v skladu z ugotovitvami revizorjev, preden ga bo 1. oktobra poslalo v potrditev v DZ.
