Ta se v sektorju širi kot rakasta rana, saj po podatkih Ajpesa povprečni dnevni znesek neporavnanih obveznosti gradbenih podjetij znaša že 75,8 milijona evrov. Januarja je bilo na seznamu neplačnikov nekaj manj kot 1200 gradbenih podjetij, pri čemer velja poudariti, da so se na seznam »uvrstila« le tista podjetja z že blokiranimi bančnimi računi.
"Za zdaj je še podjetje Grep, na koncu bo pogreb. Za zemeljska dela in odvoz materiala v Športnem parku Stožice so mi že leto dni dolžni tri milijone in pol evrov. Dajali so mi nepremičnine, ponujali deset stanovanj pod hipoteko v Zbiljskem gaju. Kaj naj s takimi stanovanji? Potem so mi ponujali nepremičnine v Logatcu, pa Tacenske brzice, kjer smo se že skoraj dogovorili za štiri stanovanja, na koncu pa mi rečejo, da ponujajo apartmaje v Bovcu po 3500 evrov za kvadratni meter. Za te ne bi našel kupca, niti če bi jih ponujal po 1500 evrov za kvadratni meter, ne pa 3500! Na koncu od tega ni bilo seveda nič, zato sem naredil malo galame, pa so mi nakazali 10.000 evrov. Sem jih samo debelo gledal in vprašal, kje so še nule," svojo zgodbo pripoveduje Miran Srčnik, solastnik nekdaj razmeroma uspešnega prevoznega in gradbenega podjetja Leka, ki je na robu preživetja. Podjetje je imelo 65 zaposlenih, zdaj jih ima le še 24, denarja je komaj še za gorivo.
Temna plat bleščečih projektov
Srčnikova zgodba razkriva vso bedo, ki se skriva za navzven bleščečimi projekti, kot je športni park Stožice. V teh dneh se je parka prijel nov madež; javnost je, potem ko smo poročali o nevzdržnih delovnih razmerah na gradbišču, stresel še tragični samomor podjetnika Ivana Selinška, lastnika podjetja Varkos, ki je skrbelo za jekleno konstrukcijo novega stožiškega nogometnega stadiona in ki je podlegel hudemu psihičnemu pritisku zaradi plačilne nediscipline naročnikov. Prave rakave rane, ki v teh mesecih hudo majejo slovensko gradbeništvo. Podjetje Varkos namreč ni zadnje v verigi opeharjenih gradbenih podjetij, samo pri delih v Stožicah je imelo podjetje po naših informacijah vsaj še šest podizvajalcev. Ti se zdaj sprašujejo, na koga bodo naslovili svoje terjatve za že opravljena dela. Vrednost del podjetja Varkos v Stožicah naj bi po neuradnih informacijah znašala okoli tri milijone evrov. Podjetnik naj bi se z naročnikom, družbo Grep, v minulih tednih boril za priznanje dodatnih stroškov, ki so pri poslu nastali zaradi večjih potreb po jeklu. Ali so podjetnika preko roba prepada potisnila neporavnana plačila za že opravljena dela, je nehvaležno ugibanje, a pomenljiv je podatek Agencije za javnopravne evidence in storitve, ki pravi, da znaša povprečni dnevni znesek neporavnanih obveznosti gradbenih podjetij 75,8 milijona evrov. V mesecu januarju je bilo na seznamu neplačnikov nekaj manj kot 1200 gradbenih podjetij, pri čemer velja izpostaviti, da so se na seznam "uvrstila" le tista podjetja z že blokiranimi bančnimi računi.
470 evrov za 270 ur
Obstaja pa za podizvajalce še ena pomembna razlika med projektom Stožice in na primer gradnjo Vegradovih Celovških dvorov. Gre za tako želeno javno-zasebno partnerstvo, v katerega je z družbo Grep vstopila Mestna občina Ljubljana. Gradbincem, predvsem podizvajalcem, daje sodelovanje javnega sektorja namreč zagotovilo, da bodo dobili plačilo za opravljeno delo. A ko gre za posel, financiran z javnimi sredstvi, je gneča in ko je gneča, ponudniki cene nižajo, pogosto tudi z zavedanjem, da stroškov v celoti ne bodo pokrili, in razliko nosijo podizvajalci ter posledično delavci na gradbiščih. In če se vrnemo h gradnji stadiona v Stožicah, naj bi delavci za skromnih 470 evrov plačila mesečno preživeli tudi po neverjetnih 270 ur na gradbišču. V gradbeništvu se po podatkih inšpektorata za delo dogaja največ kršitev delovne zakonodaje, samo lani so jih zabeležili 1452, kar je četrtina vseh kršitev. Predvsem gre za kršitve zaradi neizplačil plač in regresa ter prekomernega dela, saj morajo pri nekaterih delodajalcih delavci delati tudi po več kot 15 ur na dan. Inšpektorji opozarjajo, da delodajalci ob ugotovljenih kršitvah raje plačajo globo kot pa izplačajo plačo, saj so kazni nizke. Pri tem se seveda zastavlja vprašanje, ali bi višje kazni tovrstno ravnanje delodajalcev preprečile in bi jih bilo torej treba povišati. Direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Peter Pogačar nam je dejal, da pri pripravi sprememb delovne zakonodaje na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve razmišljajo v tej smeri. Z novim zakonom o varnosti in zdravju pri delu - ta je že usklajen s socialnimi partnerji in bo v obravnavi v roku 14 dni - bodo sankcije strožje in na tem področju zahtevani višji standardi. Celovita reforma delovne zakonodaje bo pripravljena do konca leta, prvi rezultati na tem področju pa naj bi bili vidni že v prihodnjem letu, napoveduje Pogačar.
Kazni so se sicer že doslej z vsako spremembo zakonodaje zaostrovale, vendar pa je vprašanje, ali lahko zgolj ta ukrep pripomore k drugačnemu, skrbnejšemu ravnanju delodajalcev, opozarja Pogačar. "Zagotovo tudi, vendar pa bodo potrebni še drugi ukrepi," meni in pri tem izpostavlja, da je v Sloveniji premalo doseženega na področju družbene odgovornosti podjetij.
V delovno intenzivnih panogah niso vzpostavljeni standardi odgovornih delodajalcev, to pa kaže tudi na vrednote v družbi, opozarja Pogačar. Ko bo enkrat v družbi dosežen konsenz o vrednotah tako s strani delodajalcev kot delavcev, pa je pričakovati, da bo kršitev manj.
