"Štirideset let je dolga doba. V teh letih so se menjali politični sistemi, rodila se je nova država Slovenija, nastale so nove občine. Imeli smo mnogo sopotnikov, ki jih ni več med nami. Mnogi so ostali zvesti in pokončni od začetka do danes. Častno mesto med njimi pripada tukaj prisotnemu profesorju Viljemu Černu, neutrudnemu borcu za pravice Slovencev v Italiji," je dejal Zdravko Likar, ki že četrt stoletja sodeluje pri organizaciji srečanj. "Novoletna srečanja so namenjena tudi opozarjanju Ljubljane, pa tudi Trsta, Gorice in Vidma, da obstajajo v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini srčni ljudje, na katere država Slovenija, Dežela Furlanija - Julijska krajina, Videmska pokrajina ter tudi vodstva osrednjih slovenskih zamejskih organizacij ne smejo pozabiti. Pogostokrat se namreč dogaja, da Ljubljana vidi le tržaške in goriške Slovence, na Slovence v Videmski pokrajini pa enostavno pozabi. Ali pa jim nameni le drobtinice".
Kulturni dom v Špetru Slovenov
Likar je še pozval Slovenijo in Slovence, da pomagajo zgraditi večnamenski kulturni dom v Špetru Slovenov. Beneška Slovenija namreč ne premore niti enega kulturnega doma. "Pokažimo, da so nam Beneški Slovenci ter Slovenci v Reziji in Kanalski dolini pri srcu in da nam ni vseeno, kako živijo in kakšna bo njihova usoda! Obstoj njihovega jezika in kulture je odvisen tudi od zgraditve beneškega kulturnega doma".
O slovenskem skupnem jezikovnem in kulturnem prostoru je spregovoril tudi predsednik Danilo Türk. "Prav je, da razmislimo o slovenskem skupnem kulturnem prostoru. Tudi Evropa se razvija v skupen kulturni prostor . Ne more biti homogen. Iskati ga moramo v njegovi raznolikosti. Z veseljem slišim informacije upanja za kulturni center v Špetru, ki bo dal dodaten zagon razvoju kulture Slovencev v Beneški Sloveniji in nove možnosti za medsebojno prežemanje vseh kultur v tem območju in širše. To je naša evropska prihodnost."
Neporavnan zgodovinski dolg
Predsednik Türk je še poudaril, da je zgodovinski dolg do Slovencev v Italiji, ki je še vedno neporavnan, neizvajanje zakonov na italijanski strani. Opozoril je na problem Slovenskega stalnega gledališča, ki se zdaj uspešno razrešuje, pa na negativen odnos do nekaterih krajev v Reziji, pri čemer menijo, da uporabljena narečja niso slovenskega izvora in zato oblasti spreminjajo napise na krajevnih tablah. Prav tako se je dotaknil vprašanja medijev. Dejal je, da bi morali končno le urediti vidljivost slovenskih TV-programov, in se vprašal, ali smo naredili dovolj za odpravo usedlin starih časov. "Fašizem je prizadejal gorje številnim. Tudi slovenskemu pisatelju Borisu Pahorju. Zaradi nepripravljenosti, da bi v uradnem aktu priznali, da je fašizem prizadel veliko Slovencev in tudi Italijanov, mu ni bilo dano, da bi postal častni občan Trsta. Predsodke, ki jih opažamo, bi morali odpraviti. Če so nekdaj obstajali zgodovinske zamere in nezaupanje, danes ni razlogov za to in za negativnosti, ki jih je zapustila zgodovina. Schengenski sporazum pri nekaterih še ni odpravil predsodkov v njihovih glavah," je še dejal predsednik Türk.
