Medja, ki pravi, da znaka meranske servisne službe prej ni videl, priznava, da podobnost obstaja, kar pa niti ni tako nenavadno. "Pri oblikovanju vizualnih komunikacij gre za racionalno načrtovanje vidnih simbolov z uporabo končnega nabora likovnih elementov (krog, trikotnik, kvadrat ipd.) in končnim številom barv, na primer temnomodra, svetlomodra. Pri tem se nujno zgodi, da so si zaradi uporabe nekaterih osnovnih elementov nekatere rešitve podobne," pojasnjuje Medja. Dodaja, da sta si podobni samo in izključno stilizirana forma znaka ter barva. "Naš predlog znaka vsebuje obstoječo osnovno stilizacijo Triglava iz leta 1941. Gre za obstoječo prepoznavno obliko simbola, ki je za vsakega Slovenca prepoznaven enako, kot sta prepoznavna na primer križ ali zvezda. Tudi barvo določa umestitev v barvni prostor državnih simbolov in promocijske znamke Slovenije," pravi avtor nove celostne grafične podobe.

Eden od slovenskih oblikovalcev, ki je opozoril na podobnost izbrane podobe javne uprave z znakom podjetja iz Merana (mimogrede, tudi sam je sodeloval na natečaju, na katerem je zmagal Medja), pravi, da ne namiguje, da gre za plagiat, pač pa je želel opozoriti le na dvoličnost in nedoslednost odločitve ocenjevalne komisije, ki je izbrala zmagovalno rešitev. "Argumentacija, da je zmagovalna rešitev najboljša zato, ker je najbolj izvirna in prepoznavna, ne zdrži," pravi sogovornik, ki ni želel biti imenovan. Če je komisija kot neprimerno ocenila rešitev, ki je kot simbol državne uprave predvidela državno zastavo v obliki pokončne palice s tremi zvezdami in to argumentirala s tem, da je tak znak podoben simbolu nemške in španske državne uprave, potem bi morala tudi Medjevo rešitev in še nekatere druge označiti za neprimerne iz istega razloga, torej, ker so podobne nekemu drugemu znaku in niso izvirne, pravi oblikovalec. Ob tem dodaja, da se zaveda, da je v vizualnih komunikacijah težko biti popolnoma izviren.

Predsednik strokovne ocenjevalne komisije Ranko Novak očitke zavrača. "Ni šlo toliko za izvirnost kot za to, da je znak najbolj enostaven, zapomnljiv in ekonomsko upravičen. Jasno komunicira navzven tisto, kar želimo, da državna uprava predstavlja. Nismo iskali estetike, iskali smo funkcionalnost," je poudaril Novak. Pojasnil je tudi, da je več kot polovica natečajnih rešitev tako ali drugače vzela za znak simbol Triglava; nekateri so ga ponazorili s pikami, drugi s tremi ločenimi strešicami, tretji so dodali zvezde. "Ta znak vsi poznamo. Lahko bi torej rekli, da so ga vsi dizajnerji ukradli iz grba ali pa z obrazov navijačev slovenske nogometne reprezentance. Kar pa je absurd," je povedal Novak in še enkrat zagotovil, da je izbrana rešitev dobra.