Glede na mednarodne podatke o umrljivosti zaradi samomora Slovenija že več desetletij sodi med najbolj ogrožene države, čeprav je v zadnjih letih v Sloveniji opaziti upad samomorilnega količnika. Lani je zaradi samomora umrlo 408 ljudi, od leta 1997 naprej število samomorov postopno upada, najbolj po letu 2004, je dejala psihologinja Saška Roškar, ki se s problematiko samomorilnosti ukvarja na Inštitutu za varovanje zdravja Slovenije (IVZ).

Vrstni red držav, ki so v Evropi najbolj obremenjene s samomorom je po njenih besedah odvisen od tega, koliko držav te podatke (umrljivost zaradi samomora) posreduje svetovni zdravstveni organizaciji (WHO). V letu 2007 smo bili tako po številu samomora na šestem mestu v primerjavi z državami, ki so poročale za to leto.

Moški so v primerjavi z ženskami bolj ogroženi, na vsak ženski samomor se zgodijo trije ali štirje moški samomori. Sicer pa tudi v Sloveniji tako kot drugod po svetu s starostjo tveganje za samomor narašča. Med bolj ogrožene starostne skupine tako sodijo prebivalci višjih starostnih skupin (nad 65 let), pravi Roškarjeva.

Medtem, ko je v zadnjih letih opaziti upad števila samomorov v starostnih skupinah med 35 do 50 let, pa je po njenih besedah pogostejša kot drugod v Evropi samomorilnost slovenske mladine. Od vseh samomorov letno v Sloveniji, jih tako eden do dva odstotka storijo mladostniki v starostni skupini med 10 in 19 let, je Roškarjeva povzela podatke WHO.

Na odločitev za samomor vpliva več dejavnikov

O neposrednih vzrokih za samomor je po njenih besedah težko govoriti, saj na to odločitev vpliva več dejavnikov. So pa dejavniki, je nadaljevala, ki tveganje za samomor nedvomno povečujejo. Med te sodijo prisotnost duševne bolezni, nezdrav življenjski slog (npr. alkoholizem), starost, osamljenost, slabo socialno omrežje, brezposelnost, slab socialno ekonomski položaj. Tveganje za samomor povečujejo tudi določene značilnosti okolja, gospodarski položaj in tudi značilnost naroda oziroma osebnostne značilnosti.

"Vsemu naštetemu se pridružujejo občutki obupa. Dolgotrajnejše stiske vodijo v to, da človek položaj dojema kot nerešljiv, kar ga navdaja z občutkom obupa in brezupa, kar povečuje tveganje za samomor," je povedala psihologinja.

Samomor lahko po njenih besedah preprečimo tako, da smo pozorni na znake, ki kažejo na to, da je nekdo samomorilno ogrožen. Oseba največkrat na to opozarja z neverbalnim obnašanjem, denimo tako, da se umakne v samoto, ali pa stisko odkrito sporoča z izjavami: "Ne morem več, najbolje bi bilo, če bi bil mrtev ...".

"Ko takšne znake pri nekomu opazimo, je najboljše, da tej osebi čim prej zagotovimo strokovno pomoč. Kadar ima nekdo občutek, da je v položaju, iz katerega sam ne vidi več izhoda, je dobro, da poišče ali strokovno pomoč ali pomoč v krogu družine," svetuje psihologinja.

Osveščenost ljudi o problemu samomora in o znakih, ki nanj opozarjajo, pa se je po njenih ocenah v zadnjih letih izboljšalo. "Kljub temu je še vedno prisoten strah govoriti o tej temi in se približati osebi, za katero menimo, da je samomorilno ogrožena," dodaja. V tem primeru je, nadaljuje Roškarjeva, najboljše, če osebo vprašamo, ali potrebuje pomoč.

To, da samomora ne bo naredil nekdo, ki o tem govori ter da z napovedjo samomora le išče pozornost, pa je po njenih besedah eden najbolj razširjenih mitov o samomoru. "Ljudje, ki razmišljajo o tem, o tem tudi govorijo, a ne zato, da bi manipulirati z okolico, ampak zato, ker želijo pomoč in jo drugače ne znajo poiskati. Vsak, ki o svojih težnjah govori, prosi za pomoč in prav je, da mu jo ponudimo," je opozorila.

Človeku v stiski pomagamo lahko vsi, veliko vlogo pa imajo tudi zdravstvene ustanove

Vsi smo sicer lahko v vlogi, da pomagamo človeku v stiski, nadaljuje psihologinja, nadalje pa imajo veliko vlogo pri preprečevanju samomora zdravstvene ustanove, nevladne organizacije in strokovnjaki s področja psihiatrije. Organizacije, ki nudijo pomoč ljudem v stiski, so po njenih ocenah številne, čeprav "je težava v tem, da so vse bolj ali manj zgoščene v osrednji Sloveniji".

Gledano širše, se preprečevanje samomora lahko začne že mnogo prej preden nastanejo težave in sicer s promocijskimi programi krepitve duševnega zdravja, krepitve samopodobe, učenja reševanja problemov.

Samomor je največji problem v severovzhodni Sloveniji

Samomor je po besedah psihologinje večji problem v severovzhodni Sloveniji, manj pa je razširjen v južnih in obalnih območjih. Vzrokov za to je po njenih ocenah več, ob čemer izpostavlja, da so severovzhodne regije manj gospodarsko razvite, tam pa so tudi v večji meri prisotni problemi povezani z alkoholom.

Ali utegne gospodarska kriza povzročiti naraščanje števila samomorov, pa je, kot pravi, težko napovedati, saj bo to stanje vidno šele čez nekaj let. Vsekakor pa po ocenah Roškarjeve gospodarska kriza vpliva na povečanje stiske ljudi, zato strokovnjaki predvidevajo, da se bo zaradi recesije povečalo število oseb z duševnimi težavami.

Vloga države na tem mestu je po njenem v tem, da se s krepitvijo ustreznih služb, ki nudijo pomoč ljudem v stiski, pripravi tudi na morebitne tovrstne posledice gospodarske krize. "V preteklosti se je namreč po gospodarskih krizah v nekaterih državah število stisk povečalo, v nekaterih pa se je zgodilo obratno, ko je gospodarska stiska povzročila večjo socialno povezanost med prebivalci," je sklenila Roškarjeva.