"Težava je v tem, da je bil pridelek pospravljen, preden je bila škoda ocenjena," je dejal minister. Dodal je, da so danes na delovnem srečanju opozorili na to, da je treba nemudoma, tudi s strani pridelovalcev, opozoriti občine, da pristopijo k postopku ocenjevanja škode v skladu z zakonom o naravnih nesrečah. Tudi ministrstvo za obrambo je treba opozoriti, da je treba ta postopek izpeljati.

Kot je po današnjem sestanku v Ljubljani poudaril minister, je treba ugotoviti, ali škoda dosega stopnjo, ki potem daje pogoj, da se zadevo razglasi za naravno nesrečo. To je tri promile bruto domačega proizvoda oz. 2,6 milijona evrov.

Pri tem se pojavljata dva problema, in sicer škoda ni ocenjena, posevki pa so že požeti. Pridelovalci pšenice so po ministrovih besedah zagotovili, da so evidence tako natančne, da bodo na ta način skušali ugotavljati škodo. "Upam, da bo tisti, ki je odgovoren, da se škoda ocenjuje, torej ministrstvo za obrambo, sprejel ta stališča," je dejal. Dodal je, da bo ministrstvo skušalo pridelovalce pri tem podpirati, če bodo te oblike dovoljene, mogoče in zakonite.

Zaradi moče je letos propadlo dosti pšenice, pojavila se je tudi bolezen fuzarioza, ki je dodatno zmanjšala vrednost pridelka. Po prvih ocenah bo v Prekmurju, kjer je od 18.000 do 20.000 hektarjev pšenice, pridelek med 2,5 do 4,5 tone na hektar. V Sloveniji je pšenica sicer posejana na 34.000 hektarjih; leta 2008 je bilo pridelanih 166.000 ton in leto prej 133.000 ton pšenice, povprečen pridelek v 2008 pa je bil 4,5 tone na hektar.

Po podatkih agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja je v Sloveniji 8585 kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo s pridelavo pšenice. Od tega jih je 25 odstotkov v Prekmurju in 29 odstotkov v Podravju, torej je več kot polovica pridelovalcev v regiji, ki jih je močno prizadela moča, je pojasnil minister. Moča je prizadela tudi pridelovalce v Vipavski dolini in na drugih območjih.

Poleg tega so se s pridelovalci pšenice pogovarjali, kakšne so možnosti in kaj lahko storijo, predvsem zaradi tega, ker pridelovalci ugotavljajo, da letos ne bo na razpolago semenske pšenice. Predlagali so nekaj ukrepov, ki jih morajo na ministrstvu še preveriti, da bodo ugotovili, kaj lahko na tem področju naredijo. "Oblike državnih podpor so omejene s pravili EU, tako da je vsako stvar treba ustrezno pripraviti," je poudaril.

Proti protestu, ki ga je zaradi letošnje katastrofalne žetve pšenice v torek napovedal Sindikat kmetov Slovenije, minister nima nič, meni pa, da bo treba opredeliti, katere so tiste vsebine, ki so tako izrazito problematične, da terjajo stavko. "Zanimivo je to, da imam stalne stike z zbornico, zadružno zvezo in tudi s sindikatom ter da tekoče rešujemo stvari," je dejal in dodal, da so bili na današnjem srečanju prisotni tudi predstavniki sindikata.

Omenjeno delovno srečanje je bilo načrtovano že dlje časa, je pojasnil minister in dodal, da se je danes srečal tudi s predstavniki mlečnih kmetij, na sestankih pa je bilo prisotno tudi vodstvo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Ponovno se bodo srečali v začetku septembra.

Pridelovalci mleka so opozorili na krizo na tem področju, še posebej na odkupno ceno mleka. Po junijskih podatkih je dejanska cena mleka 26,54 centa (tu ni upoštevana tista količina mleka, ki se izvaža v Italijo, kjer je cena 21 centov), je navedel minister. Dodal je, da je cena mleka v primerjavi z januarjem nižja za 21,6 odstotka, Slovenija pa je na devetem mestu glede cene mleka v Evropi.

Pojasnil je, da je del ukrepov za reševanje krize v mlekarstvu že predpisala EU (zasebno skladiščenje masla, izvozna nadomestila za mlečne proizvode, intervencijski nakup masla in posnetega mleka v prahu) in jih podaljšala do konca februarja. To po Pogačnikovih besedah pomeni, da bo zaradi tega manjši pritisk na trg mleka, ker se bodo te količine skladiščile.

Za težave na področju mleka in pšenice je Evropska komisija sprejela sklep, da bi se lahko subvencije začele izplačevati že po 16. oktobru. Ukrepe države pripravljajo različno, tudi Slovenija ga pripravlja. Po ministrovih navedbah so imeli danes na ministrstvu za finance pogovor in zdaj ugotavljajo možnosti izvajanja teh ukrepov.

"Treba je zagotoviti dodatna sredstva, ki jih trenutno v proračunu ni," je poudaril. Dogovorili so se, da bodo skušali dodatno oblikovati ta sredstva, tako da bi z izplačilom subvencij na tem področju (neposredna plačila EKO 0 in plačila s področja OMD) začeli v sredini novembra.

Višine sredstev minister ni želel oceniti, saj vsote še niso dogovorjene. "Vsekakor bi s tem ukrepom bistveno prispevali k olajšavi na področju mleka in pšenice, ker bi na ta način pridelovalci lahko prišli prej do denarja in zagotovili sredstva za stroške, ki jih imajo," je dejal.

Kot je navedel, so na razpolago tudi sredstva de minimis (trenutno 7500 evrov, vendar komisija razpravlja o možnosti, da bi se do konca leta 2010 dvignile na 15.000 evrov), obstajajo tudi mehanizmi v okviru razvoja podeželja. Po njegovem mnenju bi bilo treba na področju mleka nadalje razvijati promocijo mleka, saj v Sloveniji ni dovolj odziva za ta sredstva.

Dotaknil se je tudi mlečnih kvot. Slovenija je ni porabila, je pol odstotka pod kvoto. V okviru zdravstvenega pregleda kmetijske politike je Slovenija uvedla tudi dodaten ukrep, med drugim so prerazporedili dva milijona evrov za plačilo gorskim, višinskim in strmim kmetijstvom, ki jim je dodeljena mlečna kvota. Upravičencev na tem ukrepu bo okoli 2000, prejeli bodo približno 16 evrov na tono mleka, kar bo po ministrovem mnenju prispevalo k zmanjšanju stroškov glede same pridelave.

Na današnjem sestanku so govorili tudi o razmerju med pridelovalci, predelovalci in trgovino. Kot je dejal, razmišljajo o tem, da bi po zgledu nekaterih drugih držav pripravili zavezo oz. etični dokument, ki bi formalno povezoval oz. ustvarjal neko soodgovornost med temi dejavniki. S tem bi lahko prispevali k večji stabilnosti na tem področju, je dejal.

Minister je omenil tudi črpanje evropskih sredstev na področju kmetijstva. Slovenija je pri tem zelo uspešna, je dejal in dodal, da je po aprilskih podatkih komisije o uspešnosti črpanja Slovenija do konca marca počrpala skoraj 23 odstotkov letnih prispevkov za obdobje 2007-2009. "To Slovenijo uvršča na prvo mesto med novimi državami članicami EU in na deseto med vsemi članicami," je še poudaril minister Pogačnik.