Umrl je slovenski pesnik, esejist, prevajalec in urednik Tone Pavček. V svoji dolgoletni karieri si ga bomo zagotovo zapomnili po številnih pesniških zbirkah in po njegovi ljubezni do slovenske kulture in države. Pavček je bil eden tistih slovenskih literatov, ki je vzpostavil najbolj pristno vez med svojim delom in najširšim krogom ljudi, bralci vseh generacij. Veljal je za pesnika življenja, s svetlimi in temnimi toni.

"Človek živi to svoje življenje in se trudi, da kdaj doreče misel, stavek, svoj kredo, svojo besedo. Včasih mu uspe, včasih ne," je v enem od svojih številnih intervjujev povedal Pavček.

Bil je človek mnogih talentov

Tone Pavček se je rodil 29. septembra leta 1928 v Šentjuriju pri Novem mestu, kjer je živel do svojega 16. leta. Po končani klasični gimnaziji v Ljubljani se je vpisal na pravno fakulteto, ki jo je uspešno zaključil leta 1954, vendar pravne službe nikoli ni opravljal.

Pavčka se bomo zagotovo najbolj spominjali zaradi njegovega doprinosa k slovenskemu pesništvu. V njegovi poeziji izstopa predvsem ljubezen do rodne Dolenjske, velik del njegovih del pa je posvetil tudi otrokoma Saši Pavček in Marku Pavčku.

Vse življenje se je posvečal literarnemu ustvarjanju, tako za otroke kot odrasle, neizbrisen pečat je pustil tudi kot prevajalec ruske literature, h kateri se je s pomočjo citatov kot živahen retorik vedno znova zelo rad vrnil.

Tone Pavček je kljub častitljivim letom in zdravstvenim težavam, ki so ga pestile zadnje obdobje, ostajal ustvarjalno dejaven vse do konca življenjske poti. (Foto: Bojan Velikonja)

Skupaj z Menartom, Cirilom Zlobcem in Kajetanom Kovičem - ta prav danes praznuje 80. rojstni dan - je leta 1953 napisal Pesmi štirih, ki so v času predanosti kolektivizmu pomenile pomemben premik, vrnitev v intimizem. Zbirka Pesmi štirih med slovenskimi ljubitelji poezije še vedno zavzema prav posebno mesto, kar velja tudi za številne Pavčkove kasnejše zbirke.

Pavčkova lirika je vitalistična, pesnik je bil do narave in idiličen in harmoničen. Vrh pesniškega ustvarjanja je dosegel z refleksivno poezijo, v kateri se sprašuje o smrti in življenju z vidika posameznika in skupnosti. Pavčkova poezija se izmika neposrednemu impresionizmu, goji pa napol lirično napol refleksivno pesem, v kateri je razmišljal o usodi človeka, njegovi ujetosti v spreminjanje in minevanje.

Pavček je bil zelo priljubljen tudi med mlajšimi bralci, ki ga ne bodo pozabili zaradi Jurija Murija v Afriki, ki je pred kratkim dobil nadaljevanje v knjigi Juri Muri po Sloveniji.

Posebej je treba omeniti Pavčkovo esejistično pisanje, zlasti v treh delih objavljeno knjigo Čas duše, čas telesa (1994, 1997, 2004). V njej je občutljivo spregovoril o svojih dolenjskih rodovnih koreninah, o zorenju in odraščanju dečka in mladostnika, o šolanju v šoli in v življenju. Ta avtobiografska izhodišča je nadgradil s pogledi v širše dimenzije bivanja, kjer se izmenjavajo svetlobe in sence, ekstaze čutnosti in duhovnosti, hvala življenja in hlad minljivosti.

Za svoje pesniško in prevajalsko delo je prejel vrsto nagrad in priznanj, med njimi več Levstikovih. Podelili so mu tudi Sovretovo nagrado, večernico in veronikino nagrado. leta 1984 je prejel nagrado za življenjsko delo.

Poleg pisateljevanja, svoje velike ljubezni, je bil Pavček zelo dejaven tudi na drugih področjih. V letih 1955–1957 je bil novinar pri Ljubljanskem dnevniku in Ljudski pravici, nato pa do leta 1972 novinar in urednik na RTV Slovenija.

Med letoma 1963 in 1967 je bil tudi ravnatelj Mladinskega gledališča v Ljubljani. Od leta 1972 do upokojitve leta 1990 je bil odgovorni urednik Cankarjeve založbe, od leta 1979 do 1983 pa je bil tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev.

Bralec Majniške deklaracije

V letih 1986–1990 je bil Pavček tudi poslanec slovenske skupščine. Na množičnem zborovanju na Kongresnem trgu v Ljubljani leta 1989 pa mu je pripadla tudi čast branja Majniške deklaracije, ki je bila prva izmed političnih izjav, ki je zahtevala suvereno slovensko državo.

Leta 1996 ga je UNICEF imenoval za enega izmed svojih ambasadorjev. Od leta 2001 pa je bil Pavček tudi član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

V spodnjem videu si lahko ogledate Pavčkovo branje njegove pesmi Zahvala.