Zdaj je gotovo že povsem popisan, saj je terminski plan Mariborčanke, ki od junija 2007 vodi omenjeno galerijo, povsem zapolnjen z obveznostmi. Njeno nadurno delo namreč terja pospešeno načrtovanje nove zgradbe UGM na zahodnem robu starega mestnega jedra, za katero je ministrstvo za kulturo prejšnji mesec zagotovilo deset milijonov sofinancerskih evrov.

Bo torej Maribor dobil novo umetnostno galerijo?

Mnogi so bili v dvomih, ali galerija bo ali ne. Sedaj vemo, da bo, saj imamo zagotovila ministrstva in Mestne občine Maribor. Tukaj ni sprememb.

Kdaj načrtujete odprtje?

Marca lani se je sklenil mednarodni arhitekturni natečaj. Zmagala je idejna zasnova, ki sta jo zrisala mlada madžarska arhitekta Tamás Lévai in Ágnes Jószai. Junija je sledila razstava prijavljenih del, nato so - verjetno zaradi lokalnih volitev - uradni postopki nekoliko zamrli. Novembra je Mestna občina Maribor podpisala pogodbo z arhitekti in od takrat dalje projekt poteka pospešeno. Naredili smo tudi prvi uradni terminski plan, ki predvideva, da bo odprtje nove galerije novembra 2012.

Tedaj se bo leto evropske prestolnice kulture že skoraj izteklo. Po izkušnjah je mogoče domnevati, da se utegne rok odprtja zamakniti za mesec ali dva in potem smo že v letu 2013. Ste zadovoljni s tako poznim dokončanjem gradnje?

Če upoštevamo, da se objekt gradi za petdeset let, smo s tem terminom zadovoljni. Bomo pač slavnostno sklenili projekt EPK.

Kolikšna je ocenjena vrednost novogradnje?

Sedanji uradni znesek je narejen na podlagi natečajne idejne zasnove in znaša 20 milijonov evrov.

Krožijo govorice, da je za zamudo soodgovoren tudi izbrani arhitekturni par. Ta naj ne bi imel dovolj velike ekipe sodelavcev, ki bi zmogla pravočasno pripraviti vso potrebno projektno dokumentacijo.

Na izbrano rešitev smo takoj podali pripombe glede funkcionalnosti. Medtem ko je projekt "čakal" na naročilo, so pomanjkljivosti arhitekti že odpravili in sedaj zelo tesno sodelujemo. Kako pa so potekala pogajanja med naročnikom, torej občino, in arhitekti o zagotavljanju referenc, pa mi ni znano in tega ne morem komentirati.

Omenjate pripombe na idejno zasnovo. Kaj vam ni bilo všeč?

Gradi se širši kompleks, v katerem se bodo morali posamezni funkcionalni sklopi med seboj optimalno dopolnjevati. Nekdo, ki ne dela v galeriji, si lahko te sklope razlaga po svoje. Med bolj splošnimi pripombami pa smo izpostavili, da projekt ni upošteval navezave med nabrežjem in odprtim prostorom pred objektom, notranjim trgom. Pomembno je, da smo v projekt vključeni uporabniki in da naše pripombe upoštevajo. Samo poglejte Gradec: tam so Kunsthaus gradili brez uporabnika; ta se je vključil šele v naslednji fazi in se je soočil z veliko težavami, ki jih ni bilo lahko odpraviti.

Kako bo novogradnja vsebinsko spremenila delovanje Umetnostne galerije Maribor?

Na sedanji lokaciji, ki deluje zaprto, kot nekakšna utrdba, mnogih naših vsebin nismo mogli razvijati zaradi prostorskih omejitev. Nova arhitektura pa nakazuje odprtost do mesta, izbrana lokacija bo revitalizirala Lent in nabrežje Drave. S tem se avtomatično ustvari drugačen odnos do ustanove. Vsebinsko bomo temu sledili s široko strukturiranimi izobraževalnimi programi za otroke in mladostnike. Udejanjili bomo tudi naše programe za obiskovalce s posebnimi potrebami, ki jih na sedanji lokaciji ni bilo mogoče izvesti, ker stavba ne omogoča dostopov. Razvijali bomo tudi vsebine, ki ponujajo alternativno preživljanje prostega časa.

Kakšne spremembe pa načrtujete v galerijskem delu UGM?

Leta 1954 je Branko Rudolf, prvi direktor Umetnostne galerije Maribor, v govoru ob ustanovitvi in odprtju sedanjih prostorov razložil, da so ti prostori začasni oziroma da se bodo za UGM pridobili dodatni prostori. In sicer z namenom, da se del razstavnih prostorov nameni razstavi iz zbirke del UGM. Torej že zelo dolgo obstaja želja po stalni postavitvi in to je tudi naše pomembno izhodišče za naprej. Druga sprememba v razstavni dejavnosti pa bodo enoletne "Blockbuster" razstave velikih imen, ki jih v naši bližini ne izvajajo ne graške, ne ljubljanske in ne zagrebške galerije. S tem bomo nagovarjali širok razpon ljubiteljev umetnosti v mednarodnem prostoru.

Ali že imate pripravljen fond za stalno zbirko oziroma denar za njeno načrtno dopolnjevanje?

Zbirka UGM obsega 3000 del in še raste. V dolgi zgodovini njenega nastajanja je bilo težišče usmerjeno v našo regijo, ki se umešča v vseslovenski prostor. Zbirka je zanimiva in ponuja dovolj izvirnih izhodišč za povezovanja z različnimi muzeji ter izmenjave del in razstav. Soočamo pa se, tako kot večina tovrstnih ustanov v Sloveniji, z bistveno premajhno podporo pri odkupovanju del. Mestna občina Maribor na leto prispeva 5300 evrov, ministrstvo je v zadnjih letih redno finančno podporo opustilo; pomagamo si s projekti in akcijami, ki zagotavljajo dodatna sredstva, predvsem pa so v zadnjem času porasle kvalitetne donacije. Seveda pa je tako zelo težko voditi relevantno zbiralno politiko. Za odprtje EPK smo predlagali razstavo Slovenia's Best, na kateri bi predstavili najboljše iz slovenskih zbirk, javnih in zasebnih. Projekt je prevelik za sedanjo lokacijo, zato bomo z njim odprli novo stavbo. Pokazal bo, zakaj je smiselno ustvarjati zbirke in kako velikega pomena je vizualna dediščina.

Kako resna pa je bila zamisel, da bi novo galerijo odprli z veliko razstavo Kandinskega?

Tako kot se je spreminjalo vodstvo EPK, se je spreminjala tudi programska zasnova prestolnice kulture. Vseskozi smo poskušali zastopati naše vsebine, a smo se zavedali, da je treba vizijo in značaj EPK v neki fazi poenotiti. Kandinskega je predlagal Vladimir Rukavina. Seveda bi bilo zelo lepo sodelovati z Guggenheimovim muzejem, Kandinsky je enkraten umetnik. Če bi vodstvo EPK odobrilo to razstavo, smo bili za to zamisel zainteresirani.

Koliko pa bi to stalo?

To ni bila naša stvar, pogajanja bi sledila s producenti EPK.

Koliko bodo razstave z velikimi imeni, torej tako imenovani blockbusterji, podražile osnovno dejavnost UGM?

EPK je bila idealna priložnost za promoviranje novih vsebin, žal pa smo to priložnost že zamudili. Te razstave imajo namreč svojo finančno logiko. Finančno pokritje razstave, kakršna je razstava del Kandinskega, terja okoli 300.000 obiskovalcev, kar je za naš prostor precej težko pričakovati, zato se bomo osredotočili na cenovno ugodnejše razstave, ki jih pokrije že 120.000 do 150.000 obiskovalcev.

In koliko večji obisk si obetate zaradi nove galerije?

Danes UGM vsako leto obišče okoli 30.000 obiskovalcev. Študije napovedujejo porast obiska na 90.000 ljudi na leto, v prvem letu odprtja pa si zaradi večje atraktivnosti galerije obetamo vsaj 120.000 obiskovalcev.

Koliko bo novogradnja podražila delovanje zavoda, koliko bo novih delovnih mest?

Tega še ne vemo. Naš proračun iz javnih sredstev v zadnjih letih znaša nekaj več kot 600.000 evrov na leto, od tega prispeva dobrih 500.000 evrov ministrstvo za kulturo. Materialni stroški za delovanje objekta dosegajo okoli 60.000 evrov. Številke za novogradnjo bodo znane čez kakšen mesec na podlagi končnih načrtov.

No, 600.000 evrov ne zadošča niti za štiri mesečne najemnine za Mariborsko kulturno središče - Maks. Najbrž vas čakajo trda pogajanja, da ne bi bilo treba ob vseh kulturnih infrastrukturnih pridobitvah pri vas začeti z zategovanjem finančnega pasu.

Nihče ni rekel, da bo lahko. Vsi skupaj se bomo morali precej potruditi. Kar pa zadeva investicije - tisti, ki odgovorno investira, ne razmišlja o svojem štiriletnem mandatu, temveč mora predvideti, da bo objekt deloval nekaj desetletij. Zato ga je treba že sedaj daljnovidno in kakovostno zasnovati, da bodo stroški obratovanja minimalni.

Se pri vsebinskem konceptu nove galerije po komu zgledujete?

Naša galerija je čisti unikum, saj za razliko od ljubljanske Moderne galerije združuje 20. stoletje in sodobnost na eni lokaciji. To je poseben izziv. V tem vidim nekaj podobnosti s Kunsthalle na Dunaju, če upoštevamo njen razstavni repertoar. Londonska Tate Gallery je izrazito dober zgled vključevanja javnost v svoje projekte. Pri Blockbusterjih pa se ne bomo otepali razstav, kot jih ima dunajska Albertina.

Vendar Albertina nima na voljo samo 600.000 evrov na leto, najbrž bi morali k njihovemu proračunu dodati vsaj še eno ničlo.

Res je. Albertina ima zelo bogato tradicijo sponzorstva in povsem drugačen način financiranja. V Nemčiji in v Švici, denimo, gospodarstvo bolj načrtno vstopa v galerijsko dejavnost in na tak način vrača nekaj okolju, v katerem deluje. Tega pri nas ne poznamo, vendar obstaja upanje, da bomo te navade spremenili in da bodo tudi gospodarstveniki vstopili z nami v partnerski odnos.

Kako doživljate sodelovanje z vodstvom projekta EPK? V preteklosti so bile prisotne kritike, da je likovna umetnost v okviru EPK zapostavljena.

Nekatere umetnosti so v preteklosti res doživljale večji poudarek. Res je tudi, da je pri nas infrastruktura za koncertno in gledališko dejavnost boljša kot pa za likovno. Vse to je še dodatni razlog, da potrebujemo novo galerijo, ki bo uravnotežila in okrepila pogoje. Če nove galerije ne bi bilo, bi to bil simbolični pokop vizualne umetnosti v Mariboru. Moram poudariti, da smo bili povezani z vsemi ekipami EPK, ki so delovale do sedaj. In sodelujemo tudi naprej.

Presenečajo sorazmerno nizki zneski, ki ste jih pridobili na lanskem in predlanskem razpisu za sofinanciranje projektov v sklopu EPK. Zakaj niste prijavili ambicioznejših projektov?

Saj smo jih. Prijavili smo projekt Ekologija in umetnost v vrednosti milijona evrov. Zakaj je bil v celoti zavrnjen, pa morate vprašati koga drugega.

To slišim prvič. Zakaj se zaradi zavrnitve niste javno razburili?

Zakaj? Mogoče zato ne, ker se mi izsiljevanje na tej ravni v tem primeru ne zdi umestno.