Ženska je bila takoj mrtva, osumljenca pa so hudo ranjenega odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ga obdržali na zdravljenju. Kriminalisti še raziskujejo ozadje družinske tragedije, zato uradno ni znano, kaj je moškega napeljalo, da je pritisnil na sprožilec in uničil družino.

Feldinova imata namreč tri otroke, ki so zaradi dogodka zelo prizadeti. Starejši sin in hči sta že polnoletna, mlajši pa še hodi v šolo. Živeli so v hiši v Dramljah, le nekaj kilometrov stran od vikenda. Sosedi na Zgornjih Slemenih so nam pripovedovali, da je bila pokojna Jožica domačinka in da je v vasi na vrhu hriba podedovala kos zemlje, na kateri sta si z možem zgradila vikend. Lani sta naredila fasado in bila sta videti urejen zakonski par. Franc je bil upokojen in je zato imel čas, da je delal okoli vikenda in skrbel za vinograd, urejati pa je moral še dokaj veliko hišo v Dramljah.

Sogovorniki, ki so ju poznali in ne želijo biti imenovani, pravijo, da je Franc Feldin občasno rad zvrnil kakšen kozarec ali dva preveč in da je njegova žena v takih trenutkih znala ravnati z njim zelo previdno. Čeprav je bila menda zelo zgovorna ženska, se takrat, kadar je bil vinjen, ni jezila in netila prepira, ampak ga je prijazno gladila po rokah in ga po najkrajši poti spravila spat. Franc naj bi bil namreč precej eksploziven in se je rad prepiral za vsako malenkost. Njegova prva žena se je ravno zaradi teh njegovih osebnostnih lastnosti ločila. Zakonca Feldin sta imela v življenju več težkih preizkušenj. Prvi otrok jima je umrl, ko še ni bil star niti leto dni, zdaj pa sta imela vzgojne težave s starejšim sinom, ki se z avtomobili in motorji rad vozi naokoli in živi brezskrbno in malo divje življenje. Jožica naj bi bila popustljiva in naj bi fanta v njegovih zablodah vedno zagovarjala, Franc pa naj bi ga poskušal spraviti na pravo pot z malo tršim očetovskih prijemom.

Sosedje v Dramljah pravijo, da je bilo včasih tako neznosno, da so morali poklicati policijo. Fant naj bi se neprestano hrupno vozil mimo hiše ali pa navijal glasbo, da so se šipe tresle. Večkrat naj bi družino prosili, naj sina umirijo in naj jim pustijo živeti v miru, vendar nobena prošnja ni zalegla. Pravijo, da je bilo včasih tako hudo, da bi se najraje preselili drugam. Čeprav se z nikomer iz družine niso razumeli, so podpisali soglasje, ki ga je Franc Feldin pred kratkim potreboval, da bi legaliziral črno gradnjo. Hiša, v kateri so živeli, je bila namreč zgrajena na črno.