Če so bili policisti zares opozorjeni na krvni madež na vratih, bi ga seveda morali evidentirali v zapisniku. Je pa lahko biti general po bitki, nam je med drugim povedal dr. Darko Maver, profesor kriminalistike na ljubljanski pravni fakulteti.

Zelo pomembno je, da se na kraju zločina takoj zavarujejo sledi.  Zakaj?

V kriminalistiki je znano tako imenovano Locardovo načelo: Vsak dogodek pušča sled. Sledi kaznivega dejanja ob dogodku nastanejo, nato pa s časom izginjajo, se mešajo z irelevantnimi sledmi drugih oseb, se prekrivajo, kontaminirajo in izgubljajo informacijsko in dokazno vrednost, zato je zelo pomembno, da jih čim prej odkrijemo, zavarujemo in strokovno pregledamo. Ogled kraja dejanja in ves postopek s sledmi je zato eno najpomembnejših in nujnih kriminalističnih in preiskovalnih opravil. Nekatere sledi in informacije zelo hitro izginjajo (npr. sled vonja), druge je mogoče odkriti tudi kasneje. Ni nenavadno, da ogled kraja zahtevnejšega kaznivega dejanja traja tudi več dni. Nekateri hujši primeri umorov v Sloveniji v zadnjem času to dokazujejo. Čeprav obstajajo splošni napotki in metodika za ogled kraja dejanja, pa je vsak primer specifičen in terja drugačen in svojstven pristop.

V primeru tragedije na Oražnovi 11 so po letu dni našli strnjen krvavi madež in še ugotavljajo, za čigavo kri gre. Ali lahko ugotovijo, kdaj je madež nastal? Kaj lahko to pomeni?

Primera ne poznam podrobneje, vem le toliko, kolikor so o njem poročali mediji. Starosti krvnih sledi ni mogoče ugotoviti, razen v prvih minutah po nastanku, ko gre še za sveže madeže, sicer pa je v nekaterih primerih mogoče rekonstruirati potek dogodka oziroma ugotavljati, katere sledi so nastale prej in katere kasneje. Seveda pa je mogoče na podlagi krvnih skupin izločiti osebe, ki so pustile krvno sled, oziroma na temelju DNK ugotoviti identiteto osebe. V tem primeru pa je po mojem mnenju predvsem pomembno, kdaj je sled nastala in ali je to sploh povezano s kakšnim kaznivim dejanjem in katerim.

Ni ravno običajno, da bi na prizorišču tragedije iskali sledi več kot leto dni po dogodku. Se spominjate kakšnega takšnega dogodka?

Ne, ni običajno, se pa včasih tudi zgodi. So primeri, ko se šele po več letih odkrije kraj dejanja ali kraj, kjer je storilec odvrgel truplo, ali corpus delicti, zato je to šele prvi ogled kraja. Po drugi strani pa se včasih pojavijo dodatna vprašanja v zvezi s sledmi in je treba nejasnosti preveriti na samem kraju dejanja z dodatnimi forenzičnimi preiskavami ali z rekonstrukcijo dogodka. Iskanje sledi takrat morda ni v ospredju, pač pa preverjanje posameznih izvedenih dokazov.

Že v razvpitem primeru O. J. Simpson so nekatere krvne sledi našli šele tedne po umorih, njihova dokazna vrednost pa je bila na glavni obravnavi izpodbita zaradi suma o podtaknjenosti. Primer najdbe sledi po tolikem času, ki ga omenjate, je zame neobičajen, saj ne vidim kazenskopravne relevantnosti za takšne preiskave. Ne vem, kateri razlogi za sum in za katero kaznivo dejanje so sploh razlog za nadaljnje preiskovanje.

Kako zanesljivi so lahko dokazi za morebitni sodni postopek, ki temeljijo na več kot leto dni starih sledeh?

Odvisno od vrste sledi in drugih okoliščin v zvezi s kaznivim dejanjem. Vsekakor je vrednost takšnih dokazov zelo problematična, saj so lahko nastali pred ali po dejanju in s kaznivim dejanjem sploh niso povezani, lahko je šlo za kontaminacijo, za podtaknjenost, in podobno. Dokazovanje glede nastanka in relevantnosti za kaznivo dejanje pa je tudi zelo težko. Tudi če je dokazano, kdo je sled pustil, se slednji običajno izgovarja na to, da je nastala v drugem času in ne ob kaznivem dejanju, da je bila sled podtaknjena, ob pomanjkanju drugih dokazov pa je temu zelo težko ugovarjati. Predvsem je treba dokaze ocenjevati v povezavi z drugimi dokazi (če obstajajo) in opraviti celovito analizo in rekonstrukcijo dogajanja. Zelo problematično pa je zlasti ocenjevanje verodostojnosti izjav prič, ki šele po letu dni prijavijo neko dejanje, se spomnijo posameznega dogodka in prepoznajo osebe, ki so jih videle. Številne napake pri prepoznavah, ki so jih odkrili v ZDA v projektu nedolžnih (Project Innocence), pričajo o tem.

Kaj pa določitev kraja, kjer je bil v času tragedije ljubljanski odvetnik Miro Senica, ki se je znašel v vlogi nekakšnega osumljenca, glede na izpiske mobilnika? Kako natančno se da določiti, kje je bil nekdo v času klica. Če ne telefonira, kolikor vem, se mesta, glede na bazne postaje, kjer se nahaja, ne da določiti.

Izpise je mogoče dobiti po klicni številki telefona ali serijski številki aparata (IMEI) in lahko kažejo na lokacijo uporabnika v času klica. Ta lokacija je lahko širša (tudi do več kilometrov) ali ožja (nekaj sto metrov) odvisno od posamezne bazne postaje in njenih celic oziroma anten. Seveda mora biti telefon uporabljen. Mogoče pa je s posebnimi napravami (tako imenovani IMSI catcher) ugotavljati tudi le vklopljeno GSM-napravo in ni treba, da bi jo imetnik uporabljal.