Slovenija danes po razširjenosti širokopasovnega dostopa do interneta med 65. državami sveta zaseda 27. mesto. Je sicer druga med novimi članicami Evropske unije, še vedno pa zaostaja za evropskim povprečjem. Še večji je zaostanek za najbolj razvitimi evropskimi državami, saj jih je med prvimi desetimi na lestvici kar sedem iz Evropske unije. "Razvitost države se meri z e-pripravljenostjo, ki kaže, kako sta gospodarstvo in družba pripravljena za delovanje v ekonomiji znanj," je ob tej priložnosti med drugim povedala Borka Jerman Blažič, ena izmed pionirk na področju interneta pri nas in tudi ena najbolj zaslužnih strokovnjakinj na institutu za vzpostavitev prve internetne povezave.
Ko se je Slovenija leta 1991 prvič povezala v internet, se je medmrežje šele začelo razvijati. Samo nekaj mesecev prej, 6. avgusta 1991, je središče Cern namreč objavilo nastanek World Wide Weba, ki je danes "hrbtenica" interneta. Samo dve leti pred tem pa je Tim Berners-Lee začel razvijati jezik HTML in protokol HTTP. Tedaj so uporabljali brskalnik ViolaWWW, ki ga je postopoma zamenjal Mosaic, prvi "resni" brskalnik, na katerem tako ali drugače temeljijo vse pomembne tovrstne aplikacije, ki so v uporabi danes.
Ne gre tudi pozabiti, da je internet svojo širšo priljubljenost pridobil šele leta 1996. Ko so se torej pri institutu povezali v internet, je bilo to še tako rekoč predpionirsko obdobje.
Danes je mogoče ugotoviti, da je bila Slovenija v koraku s časom. Toda ne gre zaspati na nekdanjih lovorikah. "Slovenija na področju širokopasovnih komunikacij sicer napreduje, vendar ne dovolj, zato so potrebni dodatni programi na vseh ravneh družbe: v izobraževanju, gospodarstvu, upravi, lokalnih skupnostih in podobno," je še dodala Jerman Blažičeva. V prihodnje bo poudarek na razvoju dostopnosti in uporabnosti širokopasovnih komunikacij, saj se tako ne nazadnje izboljšuje tudi kakovost življenja posameznika in družbe nasploh, so ugotavljali zbrani ob tej okrogli obletnici.
