V muzeju Lentos je razstavil sedem stvaritev z naslovom The Nature, ki so plod njegovega dolgoletnega proučevanja ideje preprostosti, vpete v sodobne tehnologije. Kustos festivalskega simpozija je tik pred najinim pogovorom v baročnem samostanu sv. Florijana uradno predstavil svoje knjižne novosti z naslovom The Laws of Simplicity.
Gospod Maeda, ali smo ljudje digitalni?
V ZDA obstaja nekdo, ki je na spletu razvil idejo o digitalnih domorodcih (The Digital Natives), in ko sem prvič slišal zanjo, se mi je zdela izredno zanimiva. Ne vem natančno, kaj pomeni biti digitalen, mislim, da smo komunikatorji. In zdaj komuniciramo povsem drugače.
Kaj vas motivira pri proučevanju preprostosti tehnologije in katere metode pri tem uporabljate?
Moja primarna motivacija za proučevanje preprostosti je bila želja, da bi si poenostavil življenje. Postavljen si torej pred izključujoče dejstvo: ali si želiš rešiti digitalne medije ali si želiš kaj drugega. Iskreno povedano, sem zelo sebičen človek. Moje življenje je kompleksno in pomislil sem, da bi si ga morda lahko poenostavil. Vendar sem se po večletnem razmišljanju o zakonih preprostosti vprašal, ali si resnično želim, da bi bilo moje življenje bolj preprosto. Morda pa mi je moje zapleteno življenje všeč. Nekateri pravijo, da si želijo preprosto življenje. Vendar takšno življenje kmalu postane zelo dolgočasno.
Ali obstaja kakšno posebno merilo preprostosti?
Ne, mislim da ni enega samega merila. Gre namreč za zelo raznoliko področje. Dobra preprostost je včasih zapletena. Dobra preprostost je včasih varnost. Dobra preprostost je včasih neobremenjenost s preprostostjo. Majhne stvari so lahko zelo zapletene. Velike stvari so prav tako lahko zelo zapletene.
Kaj pa ustvarjalnost, gospod Maeda? Ali se v sodobni družbi sploh še lahko razvija? Oliviero Toscani je pred kakšno uro izjavil, da je ustvarjalnost stanje duha, ki ga živiš.
Seveda. Mislim, da izvajam neke vrste odgovorno ustvarjalnost. Če lahko verjameš, da si ustvarjalen, to še ni neodgovorno početje. Toscani je po mojem mnenju edina oseba, ki je lahko neodgovorno ustvarjalna. On je nad vsemi.
Pripovedujte mi o fizičnih dokazih preprostosti.
Ljudje me pogosto sprašujejo, kaj je moj najljubši enostavni predmet, iPod ali Motorola RAZR. Moj najljubši enostavni predmet je kamen. Ljubim jih. Kamne enostavno moraš kupiti. Diamanti so kamni. Kamne obožujem, ker jih lahko pobereš s tal, so odličen glasbeni inštrument, z njimi lahko razbiješ okno ali se zmasiraš. To je odličen izdelek.
Ali vašim delom pripisujete časovno razsežnost?
Seveda, saj se vse na računalniku odvija okoli časa. Računalnik je ura. Saj veste, ko govorijo, da ima računalnik pet megahertzov ali en gigahertz. To označuje čas. V zbirki The Nature gre v osnovi za čas, ritem, za pomanjkanje ritma.
Ali "premične slike" iz te zbirke zaznamuje kakšen začetek oziroma konec?
To je res dobro vprašanje. Ne, te slike nimajo začetka ali konca, saj tudi računalnik nima začetka ali konca. Računalnik enostavno zaženemo in proces traja.
Ustvarjate v reaktivnem, statičnem in spletnem mediju. Kaj je bil vaš največji izziv doslej, najbolj vznemirljiv poskus, ki ste ga naredili?
Nadvse zabavno je bilo ustvarjati ravno "premične slike". Vajen sem vprašanj, zakaj niso interaktivne in ali jih ustvarja računalnik. Moj odgovor je negativen. To je le moja lastna interpretacija, saj sem naveličan interaktivnosti, če to pomeni uporabo videa in pritiskanje gumbov. Na svojih umetniških predstavitvah pogosto prikazujem tudi starejša dela in tako spodbujam k razmišljanju o tem, kaj pravzaprav počnemo. Hkrati razložim, da so ta dela stara, mi pa moramo misliti sodobno.
Kaj obeta vaša prihodnost? Ali vas umetnost in oblikovanje sploh še zanimata?
Ne vem, zelo me zanima ekonomija, pred kratkim sem končal MBA, zdaj pa razmišljam o študiju prava. Pravo je zelo dolgočasna veda in rad bi, da bi bilo bolj zanimivo. Ste pravnica?
Ne, nisem.
Pravo je super. V človeku sproža smešen občutek… Ravnokar prebiram pravno knjigo, v kateri je jasno zapisano, da pri pravu ne gre za moralo. (smeh) Zelo sem zmeden. Oh, seveda, zdaj razumem. Pravo govori o pravu.
