Zaradi "oddaljenosti dogodkov" policija prav tako ne more ugotoviti, "ali je bil Petronjić dejansko odstranjen iz države", saj je policija začela voditi evidenco o odstranjenih tujcih šele leta 1997.
Kot smo poročali že v ponedeljek, so slovenski policisti Petronjića leta 1992 izgnali, čeprav mu po navedbah sorodnikov sodnik za prekrške ni nikoli izrekel varstvenega ukrepa odstranitve tujca iz države. Na ministrstvu za notranje zadeve "zaradi količine dokumentacije, ki jo morajo pregledati", niso uspeli odgovoriti, kako so lahko izpeljali izgon brez pravne podlage.
Iz dokumentov družine Dragomirja Petronjića in dokumentov slovenskih pravosodnih organov je razvidno, da se Dragomir na vojno območje ni odpravil prostovoljno oziroma da je bil res "odstranjen iz države" ter da ni bil zgolj "napoten" na mejo, kot je to v pismu družini Petronjić zapisal Marko Pogorevc, takratni svetovalec vlade in vodja kabineta tedanjega notranjega ministra Andreja Štera.
Policijsko spremstvo dokazuje tudi policijska zabeležka s točnim datumom in krajem prečkanja meje: Dragomir Petronjić je odšel iz Slovenije ob 17.10 čez mejni prehod Rogatec dne 3. 9. 1992. Tam so ga prevzeli hrvaški policisti.
V arhivih celjskega sodišča za prekrške dokument P2722/92 (vpogled v ta dokument je bil na voljo do leta 2004) dokazuje, da je sodnik za prekrške Petronjića zaradi "neurejenih dokumentov" kaznoval s 1500 tolarji in 1000 tolarji povprečnine. Sodniku za prekrške ga je prijavila policijska postaja Šentjur pri Celju. Dragomir je kazen plačal takoj. Čeprav mu sodnik za prekrške ni nikoli izrekel "varstvenega ukrepa odstranitve tujca iz države", so ga policisti nekaj ur zatem kljub temu izgnali iz države. Takrat je izginil, resnico o njegovi smrti pa je družina izvedela šele 5. oktobra letos. Njegovi hči in sestra še danes živita v Celju.
Zanimivo pa je, da sta ime in priimek Dragomirja Petronjića še danes zapisana na seznamu stalnih prebivalcev Celja iz leta 1979.
