Potem ko je opravil obveznosti do elektronskih medijev, je bilo v druženju s preostalim delom poročevalcev občutiti veliko napetost in razočaranje, saj ob nekaterih vprašanjih ni skrival nejevolje, zato je pogovor potekal v dveh delih.
Kaj se je dogajajo v ponesrečenem finalnem nastopu?
Že v tretjih vratih je voda zanihala, zato mi ni uspelo spraviti čolna pod količkom in sem ga udaril. Nekako sem ujel ritem, do 15. vrat je bila vožnja še kar dobra, nato sem se skoraj prevrnil in tedaj sem se zavedel, da to ne bo moj dan. Boril sem se do cilja, a če vidiš, da se ti vožnja podre, ne uživaš v njej. Takšna je pač usoda, ničesar ne morem spremeniti. Dal sem vse od sebe, a so bili tekmeci boljši.
Že v prvi vožnji ste imeli dotik vrat.
Nepomembno, ker sem bil dovolj hiter.
Ali ste imeli kaj treme?
Ne, ker sem bil osredotočen na svoj nastop.
V štirih letih ste naredili vse, da bi osvojili olimpijsko kolajno, ki še edina manjka v vaši zbirki.
Olimpijske igre so le vsaka štiri leta, a vendarle je tudi to le tekma. Ponosen sem na vse dosedanje uspehe, tudi na olimpijsko šesto mesto v Londonu. Tudi najboljšim se pripetijo napake. Bodo imeli pa zdaj komentatorji na blogih, ki gledajo tekmo s kavča, dovolj materiala, da bodo lahko kritizirali mojo psihično pripravljenost.
Napovedovali ste, da greste po zlato olimpijsko kolajno. Ali bi kaj spremenili, če bi lahko časovni stroj zavrteli nazaj?
Ne. Nisem tako neumen in nesamozavesten, da kot svetovni prvak ne bi napovedoval vrhunskega izida in kolajne. Če nimaš visokih ciljev, je nemogoče uspeti, zato so bile moje napovedi logične. Tisti s kavča nimajo visokih ciljev in jaz jim pri tem ne morem pomagati.
Ali ste imeli med čakanjem na startu informacije, da so vaši tekmeci zelo hitri, saj so izboljševali čase iz polfinala?
Ob takšni množici glasnih gledalcev je težko kaj preslišati. Ker običajno na tekmah ni toliko gledalcev, kajakaši tega nismo vajeni, a občutek je vseeno dober, ker je taka množica ljudi na tribunah. Imel sem vse informacije, a sem se zavedal, da sem lahko hitrejši kot tekmeci, žal pa tokrat nisem bil.
Finale kajakašev je bil vreden imena olimpijske tekme, saj so tekmeci drug drugega izzivali z najhitrejšimi časi.
Postavitev proge je bila v nasprotju s kvalifikacijami res lepa.
Kolajne so osvojili Italijan Danile Molmenti, Čeh Vavrinec Hradilek in Nemec Hannes Aigner, ki ste jim čestitali še, ko ste bili v čolnih.
To je trojica, ki je bila boljša od nas preostalih. Odpeljali so tako, ko sem jaz v prvi vožnji. S toliko kaznimi jih je bilo nemogoče premagati. Tudi z enim dotikom bi bil četrti. Pomembna je kolajna, drugo ne šteje. Naredil sem napako, ne le eno, ampak kar precej. Na olimpijskih igrah si jih ne smeš privoščiti, nosilcem kolajn sem čestital za izpolnitev olimpijskih sanj. Žal mene ni med njimi.
Ali boste znova poskušali čez štiri leta na OI v Riu de Janieru?
Najprej moram zadevo prespati. Bomo videli, kaj bo prinesel nov dan. Mogoče bo nova priložnost čez štiri leta, a me tudi načenja dvom.
