Kot je včeraj potrdil direktor Blaž Košorok, bo namreč Te-Tol predvidoma septembra ponovno objavila razpis za dobavo turboagregata in utilizatorja za novo plinsko-parno enoto, ki naj bi leta 2015 nadomestila premogovni blok 2. Razpis za vrednostno daleč "najtežji" del investicije, ki jo v Te-Tolu skupaj s stroški financiranja ocenjujejo na 155 milijonov evrov, so v družbi prvič objavili lansko poletje. Po tem, ko se nanj prijavili štirje ponudniki, sta se v "finale" prebila konzorcija Riko-Inea, ki je ponujal turboagregat z močjo 75 megavatov, in Rudis-Siemens, ki je na razpisu kandidiral z dvema manjšima, 47-megavatnima turboagregatoma. Po umiku Siemensa iz konzorcija z Rudisom so se v Te-Tolu odločili pogajanja s prvim ponudnikom prekiniti in razpis ponoviti.
Neznanke: financerji, plin, kupci in podpore
Tudi na ponovljenem razpisu gre pričakovati posredni dvoboj multinacionalk. Medtem ko sta Riko in Inea že lani ponujala turboagregat ameriškega General Electric, bo nemški Siemens posel še vedno naskakoval prek Rudisa, ki je od lanskega novembra v lasti švicarske družbe Cottagon. V slovenskem Siemensu so nam namreč zatrdili, da so iz konzorcija, ki so ga oblikovali s trboveljsko družbo, lani izstopili le kot partner, ne pa tudi kot (pod)dobavitelj za tehnološko opremo. "Po oddaji ponudb se želimo pogajati z več ponudniki," je zatrdil Košorok.
A v sami investiciji je neznank še kar nekaj, največ pri njeni finančni konstrukciji. Čeprav v Te-Tolu zatrjujejo, da bodo slednjo zaprli še pred podpisom pogodb, bo to bržčas zelo težko. Relativno nezadolženi Te-Tol, ki je lani ob 64,7 milijona evrov prihodkov ustvaril slabih 648.000 evrov dobička, namreč za zdaj v "rokah" nima ne državnih poroštev, brez katerih bo zelo težko računal na posojilo Evropske investicijske banke (EIB), ne dolgoročnih pogodb o dobavi plina in prodaji električne energije (lastna proizvodna cena naj bi znašala okoli 79 evrov na megavatno uro), s katerimi bi lahko nekatere banke morda pogojevale sklenitev pogodb o financiranju. V Te-Tolu so sicer vlogo za začetek postopka sprejema zakona o poroštvu vložili že julija 2010. Prav tako še ni jasno, ali bo projekt upravičen do podpor za električno energijo, proizvedeno v visokoučinkoviti soproizvodnji, saj bo imela zadnjo besedo o tem ob pozitivnemu mnenju ministrstva za gospodarstvo agencija za energijo.
Ogrevanje bo dražje
Investicije, ki je po Košorokovi oceni "zaradi prihajajoče okoljske zakonodaje nujna za zagotovitev dolgoročne oskrbe s toplotno energijo", zelo verjetno ne bo tudi brez podražitve ogrevanja v Ljubljani. "Fiksni del zneska, ki ga prejemamo za proizvodnjo toplote, je prenizek, saj ne upošteva specifičnosti poslovanja Te-Tola in ne omogoča akumulacije denarnih sredstev za investiranje," poudarjajo v Te-Tolu. Dodajajo, da bi morala prodajna cena toplote skupaj zrasti za okoli osem evrov na megavatno uro (zdaj v povprečju znaša 54 evrov), kar pomeni, da bi končni kupci plačali od pet do šest evrov več.
Podražitev bi Te-Tolu, kjer poudarjajo, da je daljinsko ogrevanje v Sloveniji z izjemo Velenja najcenejše prav v Ljubljani, skupaj prinesla okoli deset milijonov evrov. Del cene ogrevanja, ki je vezan na fiksne stroške, se je v zadnjih sedmih letih povišal le enkrat, še opozarjajo v Te-Tolu.
