EFSA je zdravstvene trditev ocenjevala na osnovi uredbe EU o uporabi prehranskih in zdravstvenih trditev pri živilih iz leta 2006. Pred tem so to področje države urejale vsaka po svoje, a je raznolikost predpisov oteževala prost pretok blaga. EU je zato pozvala države članice, naj sporočijo vse trditve, ki so bile takrat v rabi na trgu, da bodo njihovo utemeljenost presodili na znanstvenih temeljih. Uredba je še predpisala, da mora iti skozi postopek znanstvenega preverjanja tudi vsaka nova trditev, preden gre izdelek na trg.

Poplava zdravstvenih trditev

Vendar je bilo trditev za izdelke, ki so že na trgu, ogromno, države so predložile kar okrog 44.000 trditev, je pojasnil dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko, dober poznavalec področja. Da bi stvar naredili obvladljivo, so v Bruslju podobne trditve združili in tako je EFSA dobila v ocenjevanje 4637 trditev. Postopek ocenjevanja so končali, razen za 1548 trditev za izdelke rastlinskega izvora, ki so jih izvzeli, in za 331 trditev za probiotike, ki so jih poslali v ponovno obravnavo.

EFSA je ocene vrnila evropski komisiji, kjer se države članice zdaj usklajujejo, kakšna bodo končna besedila ugodno rešenih trditev, ki bodo lahko napisana na embalaži živil. Ta postopek naj bi bil končan do konca tega leta, ko bodo v evropskem Uradnem listu objavili pogoje, pod katerimi bo mogoče uporabljati ugodne trditve. Objavili bodo tudi seznam neugodno rešenih trditev, te bodo morale potem v šestih mesecih izginiti s trga. Igor Pravst pričakuje, da bo področje zdravstvenih trditev tako dokončno urejeno leta 2013.

Problem živil rastlinskega izvora in probiotokov

Poseben problem so živila rastlinskega izvora in probiotiki. "Za skoraj vse trditve za izdelke rastlinskega izvora je EFSA izdala negativna mnenja, saj je zdravstvene učinke za te izdelke težko dokazati na zahtevan znanstven način: na primer o vplivu določenega čaja na dobro počutje ali vplivu brusnic na zdravje urinarnega trakta. Po drugi strani pa obstaja pri zdravilih posebna kategorija tradicionalnih zdravil rastlinskega izvora, pri katerih je učinkovitost verjetna na podlagi dolgotrajnih izkušenj, ni pa dokazana. Tako zdaj poteka diskusija, ali se bo tradicionalna raba upoštevala tudi pri živilih in ne le zdravilih," je pojasnil Pravst.

Kar zadeva zdravstvene trditve za probiotike, je EFSA negativno ocenila vseh 331 trditev, ki jih proizvajalci uporabljali za ta živila. Ker pa je bili veliko teh vlog slabo pripravljenih, so jih vrnili v ponovno ocenjevanje.

Igor Pravst: Živila nimajo le hranilnega učinka, ampak imajo nekatera tudi učinek na delovanje telesa. Vendar je tega treba dokazati.

Veliko večino zdravstvenih trditev so tako pri EFSA zavrnili, tudi zato, ker so bili standardi, po katerih so ocenjevali dokaze, izjemno visoki, je povedal Pravst. Tako so na primer kot dokaz zavrnili študije, ki so bile narejene na bolnikih, saj če neka snov učinkuje pri bolnih, je to zdravilo in ne živilo.

"Potrošniki denimo vedo, da ima sok iz suhih sliv odvajalni učinek, a ker EFSA ni imela študije, ki bi to potrdila na zdravih ljudeh, je sklenila, da ni dovolj močnih dokazov za podkrepitev učinkovanja tega soka, zato se ta trditev ne bo več smela uporabljati. Uporabniki pa ta učinek poznajo. V litru takšnega soka je približno 60 gramov sorbitola, ki ima dokazan odvajalni učinek. Če ga žvečilni gumi na primer vsebuje 0,5 grama, mora na embalaži pisati, da ima lahko odvajalni učinek. To kaže, da so merila pri EFSA tako visoka, da jim je včasih težko zadostiti," je povedal. Vprašanje je tudi, ali bo v interesu proizvajalcev, da bodo te trditve dokazovali ali ne. Zato bodo izvzete mnoge trditve, ki so osnovane, a učinek ni dovolj dokazan, je opozoril Pravst.

Prav tako so pri EFSA uporabili le študije z najvišjo ravnjo dokazov, to je intervencijske študije, kjer skupini ljudi dajo neko učinkovino, drugi pa placebo. Opazovalne študije, kjer se samo opazuje značilnosti določene skupine ljudi, niso bile dovolj močen dokaz. Izjema so bile le trditve za vitamine in minerale. Ti so esencialni, kar pomeni, da jih organizem ne izdeluje sam in jih moramo pridobiti s hrano. "Če jih primanjkuje, pride do sprememb v organizmu: iz opazovalnih študij primerov, ko je določenega vitamina primanjkovalo, vemo, kakšne so posledice pomanjkanja vitaminov in mineralov. Prav zato se večina odobrenih trditev nanaša na zdravstvene trditve, povezane z vitamini in minerali, saj proizvajalcem ni bilo treba predložiti tako močnih dokazov," je povedal Pravst.

Ugodno rešene trditve

EFSA je ugodno ocenila trditve o vitaminih in mineralih, prehranskih vlakninah v povezavi z nadzorom krvnega sladkorja, holesterola in pri vzdrževanju primerne telesne teže, trditve o živih jogurtovih kulturah pri presnovi laktoze, o esencialnih maščobnih kislinah in delovanju srca, o antioksidativnem delovanju polifenolov v oljčnem olju, o orehih in izboljšanem delovanju ožilja, o pripravljenih obrokih, s katerimi nadomeščamo obroke, kadar hujšamo, o vlogi umetnih sladil pri ohranjanju zobne sklenine in zmanjševanju porasta krvnega sladkorja po obrokih ter o ugodnem delovanju energetskih pijač in kreatina na športne sposobnosti.

Tako je na primer korektna trditev, da vitamin C sodeluje pri delovanju imunskega sistema, ni pa korektna trditev, da vitamin C izboljšuje imunski sistem, ponazarja Pravst.

Na Inštitutu za nutricionistiko pričakujejo, da bo po sprejetju seznama dovoljenih trditev njihova uporaba na živilih in prehranskih dopolnilih bistveno bolj urejena, vendar jih skrbi, da bodo dovoljene trditve proizvajalci izkoristili na izdelkih, kjer se takšne trditve doslej niso pojavljale. Tako bi lahko spet prišlo do zavajanja potrošnika - prav tega, zaradi česar je urejanja trditev na živilih sploh prišlo. "Upam, da se proizvajalci zavedajo, da tega orodja ne gre zlorabljati, saj bo prekomerna uporaba trditev pri potrošnikih zagotovo povzročila obrnjen učinek: izgubili bodo zaupanje v izdelek," opozarja Pravst.

Prav tako bodo te trditve lahko spodbujale uživanje manj zdravih živil, predvsem tistih, ki vsebujejo veliko sladkorja, maščob in soli. Da bi to preprečili, je EU v uredbi predpisala tudi pogoje za uporabo prehranskih in zdravstvenih trditev. Tako bi že pred dvema letoma morala biti pripravljena merila za izdelke, na katerih se lahko te trditve uporabljajo (na primer na jogurtu z določeno količino maščob, kruhu z določeno vsebnostjo soli...). Vendar ta člen uredbe v praksi zaradi pritiska proizvajalcev ni zaživel. Tako se lahko še naprej uporabljajo denimo trditve, da so mlečne rezine dobre za otroke, saj vsebujejo kalcij, ki res sodeluje pri razvoju kosti otrok, a ne glede na to, koliko sladkorja in maščob vsebuje tak izdelek. Ko so se pri Inštitutu za nutricionistiko v zvezi z neizvajanjem tega člena uredbe pritožili na evropsko komisijo, je komisija odgovorila, da je priprava teh meril še vedno na dnevnem redu.

Pravst verjame, da bodo sčasoma postavili tudi ta merila, saj evropska komisija ni le pod močnim pritiskom proizvajalcev, ampak tudi pod močnim pritiskom potrošniških organizacij in strokovne javnosti.