65 podjetij je namreč glede na rezultate analize v času levosredinskih vlad pod vodstvom premierjev Toneta Ropa in Boruta Pahorja prejemalo vsaj petkrat višja povprečna mesečna izplačila proračunskega denarja kot v času desnosredinske vlade Janeza Janše. Obrnjeno so v času Janševe vlade posli z državo vsaj petkratno zacveteli 252 slovenskim podjetjem.

KPK je v letnem poročilu o delu komisije v letu 2010 razkril, da je teh 252 podjetij v obdobju med 1. novembrom 2004 in 1. novembrom 2008, ki sovpada s koalicijsko vlado strank SDS, NSi, SLS in DeSUS, mesečno v povprečju prejemalo 6,168.729 evrov proračunskih sredstev. Slabi dve leti pred tem obdobjem so ta podjetja mesečno v povprečju od države prejemala 200.010 evrov, po nastopu Pahorjeve vlade pa 408.863 evrov.

Obrnjen političen veter piha v jadra 65 podjetij, ki so v času koalicije strank LDS, ZLSD (danes SD), SLS in DeSUS v obdobju med 1. januarjem 2003 in 1. novembrom 2004 v povprečju prejemala 374.805 evrov na mesec. V času Pahorjeve koalicijske vlade strank SD, Zares, DeSUS in LDS (natančneje med 1. novembrom 2008 in 31. decembrom 2010) so njihovi povprečni mesečni prejemki zrasli na 584.896 evrov, medtem ko so v času Janševe vlade padli na 23.689 evrov na mesec.

Konkretnih imen vseh 317 podjetij, katerih poslovanje z državo se je spreminjalo skupaj z vladnimi koalicijami, komisija ni navedla. Njihova tiskovna predstavnica Barbara Fürst je dejala, da bo komisija več informacij o celotnem poročilu podala prihodnji teden na sestanku za medije. V letno poročilo, katerega sestavni del je omenjena analiza, pa je KPK zapisal, da bo imena podjetij razkril, ko bo opravljen celoten pregled gospodarskega poslovanja z državo. Trenutna analiza namreč ne zajema podjetij v večinski ali prevladujoči državni lasti.

Nizka stopnja korupcije malega človeka

Omenjena analiza je eden od kazalcev, zaradi katerih KPK meni, da največji problem korupcije v državi predstavlja tako imenovana sistemska ali institucionalna korupcija, ne pa korupcija belih ovratnikov ali administrativna korupcija. Po ugotovitvah komisije namreč Slovenija sodi med evropske države z relativno nizko stopnjo administrativne korupcije, ki se običajno izraža v menjavi manjših zneskov ali daril prebivalstva za "usluge" policistov, šolnikov, zdravstvenih delavcev, inšpektorjev, nižjih uradnikov.

Prav tako je država pri obvladovanju gospodarskega in javnofinančnega kriminala v boljšem položaju kot druge (post)tranzicijske evropske države in primerljiva z nekaterimi starimi članicami EU, natančneje s sredozemskimi državami. Gre za tako imenovano korupcijo belih ovratnikov, v katero so vpleteni pomembni nosilci javnih pooblastil in predstavniki določenih kapitalskih interesov.

Sistemska korupcija pa se je razvijala več let in jo bo težko izkoreniniti, ugotavlja komisija. Gre namreč za stanje, v katerem organizacija, sistem oziroma institucija navzven sicer daje videz, da še naprej deluje v skladu s predpisi, uradno politiko, poslanstvom in cilji, v resnici pa je notranje razklana, zaradi česar je njeno delovanje škodljivo za javno dobro ter uresničevanje javnega interesa in poslanstva. Takšno korupcijo med drugim omogočajo nameščanje zastopnikov interesnih skupin (klik) na javne funkcije, nezakonite in neetične zahteve uradnikom ter spodkopavanje medsebojnih odnosov. Organizacija, institucija oziroma sistem pa v takšnem okolju dejansko postane ujetnik oziroma plen ("state capture") posameznikov ali klik, ki delujejo v lastnem interesu, pojasnjuje KPK.

Potrebna je sprememba mentalitete

Ugotovitve komisije ne presenečajo njenega nekdanjega predsednika Draga Kosa, ki pravi, da gre za zadeve, ki so znane že leta, saj so že v času njegovega vodenja prihajali do podobnih ugotovitev. V mislih ima predvsem obstoj gospodarskih kartelov in monopolov ter tudi tako imenovano privatizacijo države, na kar so opozarjali že takrat. "A treba je vedeti, da pri takšnih stvareh ni dovolj, če spremeniš zakon ali uvedeš neko dodatno nadzorno institucijo, ampak je treba spremeniti mentaliteto ljudi na oblasti. To pa bo trajalo še lep čas," nič kaj optimistično napoveduje Kos. Obenem priznava, da je odgovornim kljub vsem naporom na področju sistemske korupcije uspelo spremeniti le malokaj.

Na zunaj se sistemska korupcija v javnih institucijah kaže v zelo nizki ravni njihove integritete, preglednosti in odgovornosti. Hkrati se odraža v zelo majhnem zaupanju javnosti v institucije. KPK navaja, da je zaupanje v javne institucije nizko tako v javnosti kot med slovenskimi menedžerji, opažanja komisije pa takšna občutenja potrjujejo. Že omenjena analiza poslovanja podjetij z državo in tudi drugi podatki po navedbah KPK kažejo, da poslovno okolje v državi ni transparentno, v njem pa vztraja preveč privilegiranih akterjev, ki prihajajo do javnega denarja prek interesnih povezav.

Odgovornost ni zgolj na organih pregona

Problem sistemske korupcije je razgalila tudi kriza, pojasnjuje dr. Matjaž Jager, direktor inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, ki meni, da je poročilo KPK pripravljeno zelo dobro. Čeprav se zaveda problema z merjenjem tega pojava, skuša podati čim bolj ustrezno oceno stanja, pravi Jager, ki vidi težavo v tem, da ima širjenje korupcije elemente samoizpolnjujoče napovedi: "Bolj kot bomo verjeli, da je korupcije veliko, bolj bomo s tem spodbujeni, da v njej tudi sami sodelujemo zaradi strahu, da bomo pri delitvi omejenih dobrin izrinjeni". Ob tem opozarja, da je razumevanje imunskega sistema družbe, po katerem vso odgovornost za družbeno kontrolo prenesemo izključno na organe odkrivanja in pregona ter nanje posledično preusmerjamo tudi jezo javnosti, zgrešeno.

Jager s tem verjetno misli tudi na statistiko kazenskega pregona korupcije, v kateri se težave na tem področju praktično ne kažejo. V primerjavi z drugimi kaznivimi dejanji in še posebej glede na obsodilne sodbe - v letu 2010 sta bili izrečeni dve - je namreč korupcija v državi neobstoječ problem. Pri tem je po mnenju komisije na mestu vprašanje o neučinkovitosti organov odkrivanja, pregona in sojenja.

Hkrati komisija poudarja, da v nasprotju z administrativno korupcijo in korupcijo belih ovratnikov, ki ju je mogoče uspešno omejevati skozi sistematično in učinkovito delovanje preiskovalnih in pravosodnih organov, z nadzornimi mehanizmi in z ustreznim vodenjem javnega sektorja, za preprečevanje sistemske korupcije to ni dovolj. Njeno omejevanje zahteva celovit in sistematičen odziv v vseh porah javnega in političnega življenja, ki se kaže v krepitvi pravne države, politične in pravne kulture, integritete delovanja javnega sektorja in odgovornosti korporativnega upravljanja. Tega pa je sposobna le malo katera družba, saj podatki kažejo, da je omejevanje korupcije tako na evropski kot globalni ravni relativno neuspešno, še piše KPK.