Zadnjo večjo krizo je Steklarna Luminos, ki je specializirana za izdelavo barvastih stekel za svetila, prebrodila poleti 2009, ko je podjetje zapadlo v hudo izgubo in so zaposleni razglasili splošno stavko. Steklarna je ponovno zagnala proizvodnjo s pomočjo 500.000 evrov državne pomoči ministrstva za gospodarstvo. To kratkoročno posojilo je steklarna zavarovala s strojno opremo tovarne in z osebnim premoženjem lastnikov tovarne - Rajka Boršiča in Milana Klepca.

V družbi so zatem pripravili program prestrukturiranja, ki ga je država podprla, zapletlo pa se je pri posojilu družbe Hypo leasing Slovenija, ki je postala lastnica zemljišča in stavb steklarne. Čeprav je vlada na začetku leta odobrila 850.000 evrov dolgoročnega posojila ter 424.000 evrov nepovratne subvencije za ohranitev delovnih mest in prestrukturiranje Steklarne Luminos, tega denarja niso mogli črpati, ker vodstvo Hypo leasinga ni podpisalo pripravljenih pogodb o zavarovanju celotnega paketa državne pomoči. Sporna je zanje zahteva ministrstva, ki hoče državo vpisati na prvo mesto kot hipotekarnega upnika na nepremičnem premoženju Luminosa, ki je zdaj v lasti lizinške družbe.

Po Boršičevih besedah je Steklarna Luminos lani ustvarila 3,4 milijona evrov prihodkov in leto sklenila s 330.000 evri izgube. "Primaren vzrok za izgubo je dogajanje v podjetju Merkur, ki je bilo do nastanka vsem znanih dogodkov naš drugi največji kupec. Prodaja Merkurju se je ustavila avgusta, kar je kratkoročno pomenilo nezasedenost proizvodnih kapacitet in izgubo iz poslovanja. Svoje je prispevala tudi kriza v gradbeništvu," je zapisal direktor steklarne.

V družbi se kopičijo dolgovi. Prejšnji mesec je zapadlo plačilo 100.000 evrov dolga, ki izhaja iz naslova marca 2009 potrjene prisilne poravnave. Podjetje dolguje bivšim delavcem približno 70.000 evrov, najkasneje 18. aprila pa mora zaposlenim nakazati marčevsko plačo. "Steklarna Luminos ima tudi 250.000 evrov dolga iz naslova neplačanih davkov in prispevkov iz plač. Davčna uprava nam je plačilo odložila do 31. marca, za poplačilo celotnega dolga iz tekočih prilivov pa bi potrebovali štiri do šest tednov. Že prej bo seveda prišlo do stavke zaposlenih, prekinitve dobave plina in odklopa električne energije," je še napovedal Boršič.

tomaz.klipsteter@dnevnik.si